"Morala bi biti mrtva in pokopana v neoznačnemu grobu v Romuniji," pravi Virginia Prodan. Vendar romunska odvetnica še kako živa pričuje o spremembi in poslanstvu, ki ga je bila deležna po srečanju s Kristusom.
Romunski diktator Nicolae Ceausescu je bil do svojih nasprotnikov trd in neizprosen. Kar ena tretjina Romunov je vohunila za svojimi sosedi, osumljenci pa so bili žrtve mučenj in umorov. Virginijini starši so bili oblasti popolnoma pokorni, le ponoči jih je deklica slišala tarnati, da lahko vse izgubijo.
Odlična študentka in pravnica
Virginia se je v mladosti spraševala, kje bi lahko našla resnico. Ker jo je želela iskati in braniti, se je vpisala na študij prava in bila med najboljšimi študenti. Vendar za resnico na sodišču ni bilo prostora. Pravnica je bila priča podkupovanju, lažnim obtožbam, oblast pa je nekatere ljudi mučila in ustrahovala, dokler niso priznali dejanj, ki jih niso storili. Ker jih ni mogla braniti, je nekega dne svoji tajnici dejala: "Nočem biti več odvetnica." "Danes imate še dve stranki," ji je odvrnila uslužbenka.
Vabilo k bogoslužju
Eden izmed klientov, ki sta jo čakala tistega dne, je pritegnil njeno pozornost, ker je pri njem začutila veselje in upanje. Čeprav je pomislila, da je nor, si je želela, da bi mu bila podobna. Po nekaj srečanjih si ga je drznila vprašati, zakaj je tako drugačen. Odgovoril ji je z vprašanjem, ali obiskuje cerkev. Na kos papirja je napisal naslov svetišča in ji ga podal.
V nedeljo je odšla na predlagano mesto. Med bogoslužjem so jo pretresle evangeljske besede: "Jaz sem pot, resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu drugače kot po meni," (Jn 14,6). Slišala je tudi, da je Kristus umrl za naše grehe in da bi človeštvo lahko našlo mir z Bogom, če bi Jezusa sprejelo.
Začela braniti kristjane
Tistega dne se je sama odločila zanj. Začela je brati Sveto pismo, čeprav je bilo to nevarno. Biblija se je sicer lahko nahajala po cerkvah, saj je tako režim pred tujimi državami skušal dokazati, da dovoljuje versko svobodo, nihče pa je ni smel imeti doma.
Virginia je v cerkvi postala vse dejavnejša. Kot odvetnica je lahko od blizu spremljala ukane, s katerimi je država pritiskala na kristjane. Če so na primer želeli popraviti svetišče, jim tega niso dovolili, dokler ni tako propadlo, da so ga zaradi varnosti ukazali porušiti. Zagovarjala je kristjane, ki so se pred sodiščem znašli zgolj zato, ker so gledali film o Jezusu, ker so nekomu dali Sveto pismo … Izbrskala je zakone iz predkomunističnega časa, ki so se jim vsi izogibali, da ne bi prišli v navzkrižje z oblastjo.
Tarča opazovanj tajne policije
Večkrat je bila v svojih prizadevanjih uspešna, zato je postala tarča opazovanj tajne policije. Vodili so jo na zaslišanja, jo pretepali, bila je v hišnem priporu … Tudi v teh kočljivih trenutkih je čutila, da je z njo Kristus. Nekoč je krvava rekla zasliševalcem: "Ne maram tega, kar počnete, toda Bog vas ljubi in tudi sama sem se odločila, da vas imam rada." Opazila je, da so se obrnili in jokali.
Ker so zanjo izvedeli na Zahodu, je oblast ni mogla odstraniti, saj je bila Romunija odvisna od pomoči zahodnih držav. Predstavniki različnih veleposlaništev so spraševali po njej in grozilo je, da bo zaradi tega, ker je razkrinkala, da je verska svoboda v Romuniji zgolj utvara, vplivala na gospodarske in trgovske odnose te države z mednarodno skupnostjo.
V nevarnosti
Ko je nekega dne ob 18.10 v svoji pisarni sprejela zadnjo stranko v temnem plašču, je ugotovila, da gre za plačanega morilca, ki ji ga je poslal sam diktator. Nanjo je nameril pištolo in zavpil: "Nisi se zmenila za nobeno naše opozorilo, zato sem tu, da te ubijem!" Njegovih besed se je ustrašila, vendar je v srcu zaslišala Božji šepet: "Oznanjaj mu blagovest." Začela mu je govoriti besede iz Svetega pisma in gledala, kako ga preobraža Božja moč. Pištolo je odložil na mizo in spustil ramena. Na koncu je sprejel Jezusa.
Virginii je uspelo zapustiti Romunijo zaradi posredovanja ameriškega predsednika Ronalda Reagana. V ZDA se je preselila s svojo družino. Čeprav ni znala besedice angleško, se je jezika naučila in študirala ameriško pravo. Delala je na področju mednarodne zaščite človekovih pravic.
"Ko so me kruti zasliševalci tepli in me porivali v zidove, si niso mislili, da so me tako potiskali v ljubeče Božje roke in so tudi sami padali vanje," pravi danes, ko pričuje o Srečanju in srečanjih, ki so spremenila njeno življenje.
Prispevek je bil najprej objavljen v reviji Magnificat, 04/2022.
