Kako ohranjati prijeten stik z odraščajočim otrokom

Odnos med staršem in otrokom se ob vstopu v adolescenco precej spremeni. To je naraven proces, saj se mora otrok postaviti na svoje noge, razviti svojo identiteto, vrednote in pogled na svet. Poiskati mora svoje mesto v družbi vrstnikov, kar je zahtevna naloga, polna preverjanja odzivov in prilagajanja. Ob tem postaja kritičen do vrednot, prepričanj in ravnanj staršev, ki jih je še pred nekaj leti brezpogojno sprejemal in občudoval.

Starše lahko te spremembe zmedejo, prestrašijo, ali pa se ob kritičnem najstniku, ki hkrati doživlja številna čustvena nihanja in različne medosebne in druge razvojne izzive, preprosto ne znajdejo.

Oglejmo si nekaj ključnih načel, ki lahko staršem kljub vsem spremembam pomagajo ohranjati kakovosten stik z odraščajočim otrokom.

Čeprav mladostnik morda daje občutek, da mu je pomembna le družba vrstnikov, pa se njegov notranji občutek varnosti in dobre samopodobe še vedno napaja v odnosu s starši. Potrebuje vaše spremljanje, zanimanje in podporo.

Pomembno je, da se nevsiljivo in iskreno zanimate za njegovo doživljanje, odnose, aktivnosti, izzive, saj tako čuti, da vam je mar za njegov (notranji) svet, čuti se sprejetega. Vaš odnos mora biti za mladostnika še vedno varno izhodišče in zatočišče, od koder odhaja v svet in se od tam vrača z novimi izkušnjami.

Mladostnik še nima toliko življenjskih izkušenj kot starši, a si kljub temu želi, da starši prisluhnejo njegovim nastajajočim pogledom, prepričanjem in vrednotam na spoštljiv način. V prvi vrsti to seveda pomeni, da jih ne razvrednotijo, prezirajo ali se jim kakorkoli posmehujejo.

Še več občutka vrednosti pa dajejo starši mladostniku s tem, ko se o teh stvareh z njim pogovarjajo, se iskreno zanimajo, zakaj tako misli, in argumentirano podajajo svoje poglede. Ne z namenom, da bi v debati prevladali, temveč predstavili svoje poglede in vodili spoštljiv dialog. Na ta način starši tiho sporočajo: spoštujeva in občudujeva tvojo nastajajočo identiteto, lahko si ponosen nase in si zaupaš ter brusiš svoje poglede v naših pogovorih. In vedno naju bo zanimalo, kdo si, kdo postajaš.

Med najpomembnejšimi značilnostmi varno navezujočega starševstva je čustvena dostopnost staršev. Ta se kaže tudi skozi pripovedovanje zgodb in izkušenj iz mladosti, s katerimi lahko starš zelo nagovori otroka. Posebej, če je sposoben deliti izkušnje, skozi katere je – tudi prek napak ali stisk – prišel do pomembnih spoznanj. To starša naredi ranljivega in človeškega, zato pa tudi sorodnega, dostopnega in zanimivega.

Pomembno pa je, da so te izkušnje predelane in povedane na način, ki da mlademu varnost. Zgodbe dajo varnost takrat, ko mladostniki iz njih lahko začutijo čustveno pot starša in iz njih potegnejo nekakšen nauk, ker v njih najdejo besede za svoje doživljanje.

Mladostnikov svet je poln čustvenih nihanj in intenzivnih čustev. Lepo je, če znajo starši s tem zdržati, predvsem tako, da hkrati vzamejo čustva zares, po drugi strani pa so tista trdna obala, na kateri se čustveni valovi umirijo. Naj mladostnik svoja čustva izraža, saj tako ohranja in poglablja stik z njimi, kar bo njegov dragocen kompas za vse življenje.

Hkrati pa lahko starši v trenutkih stiske povejo, da je sicer res težko, a da bo ta čustveni vihar minil. Jih pa kljub temu zanima, kaj je tisto, kar njihovega otroka trenutno najbolj boli, frustrira ali skrbi. Potrebno je videti mladostnikovo perspektivo – za starša popolnoma "brezvezne" skrbi so lahko za mladostnika zelo pomembne, podzavestno pa bo preverjal, koliko ga starši lahko vzamejo zares in mu prisluhnejo.

Zanimanja otrok se z odraščanjem spreminjajo in naenkrat ustaljeni načini prijetnega druženja niso več tako zanimivi, kot so bili še leto dni nazaj. To od staršev zahteva nekaj senzitivnosti in prilagodljivosti. Kako pa naj sedaj poiščem stik in preživljam prijeten čas z otrokom? Kaj ga res zanima in pritegne?

Mladostnike pogosto privlači nekaj vznemirljivega, odkrivanje novega, fizična aktivnost in umetniška ustvarjalnost. Boste potovali, hodili v hribe, z njimi poslušali evrovizijske skladbe? Odvisno od vašega otroka, v smislu proniciljive don Boskove misli: "Imejte radi to, kar imajo radi mladi, in mladi bodo vzljubili to, kar imate radi vi."

Vsekakor mladi potrebujejo tudi ustrezne meje, da njihovo doživljanje in vedenje ostaja v varnih okvirih. Starši bodo otroku dovolili tisto, s čimer so sami mirni in verjamejo, da ne bo škodovalo njihovemu mladostniku. To pa pomeni tudi, da znajo meje dobro ovrednotiti in lahko v vsakem trenutku povejo, zakaj je določena meja pomembna. Ne zaradi spodobnosti ali kakšnega drugega zunanjega razloga, ki mladostnika ne prepriča, temveč ker takšna meja (čustveno) zavaruje njega. Potem lahko starši samo mirno vztrajajo in se ne vznemirjajo ob otrokovem preverjanju (jezi), saj bo začutil, da mislijo resno in se bo ob takšni meji kmalu umiril in jo ponotranjil, sprejel kot svojo.

Če vam ob vseh izzivih uspe razviti oz. ohranjati prijeten stik, boste lahko kmalu začeli spuščati nadzor nad otrokom in izražati zaupanje vanj. Mladostnik, ki lahko uživa v varnem stiku s staršem, bo precej manj ranljiv v družbi in bo v sebi nosil dober notranji kompas, kaj je zanj dobro in kaj ne, kateri odnosi so varni in katere osebe naj spusti blizu. Seveda bo naredil tudi kakšno napako, ampak se bo iz nje znal nekaj naučiti in bo, če bo boleča, o njej v varnih odnosih lahko tudi spregovoril.

Če starš lahko ob otroku začuti zaupanje in ponos, bo mladostnik to nosil v sebi, odhajal v svet in se bo tam dobro znašel. Čutil bo, da se lahko vedno vrne v varen pristan, kjer bo našel iskrene in varne odnose.

Damijan Ganc je zakonski in družinski terapevt ter direktor Družinskega inštituta Zaupanje.