Energična Kaja o težkem obdobju: “Sama sebe sem sovražila, ker nisem bila sposobna peti”

Kaja Humski je v svetu zabavne in narodnozabavne glasbe gotovo znana po svoji prekipevajoči energiji, ki ji je, vsaj na odru, nikoli ne zmanjka. Po poklicu je učiteljica razrednega pouka, večino svojega prostega časa pa prepeva pri S.O.S. kvintetu in Fehtarjih.

Za ogled fotogalerije kliknite tukaj.

Na odru je "energična bombica", ki s svojim smehom in pozitivno energijo napolni ljudi in prostore z veseljem. Je preprosta, komunikativna in vedno za akcijo.

Tokrat se nam je pridružila v naši rubriki Ženska ženski, kjer nam je odstrla pogled v svoj svet.

1. Kakšen je za vas idealen začetek dneva? Se kdaj zgodi?
Moj idealen začetek dneva je trenutno takrat, ko lahko naredim pozdrav soncu in se v popolnosti prepustim dnevu z mislimi, da bo vse tako, kot mora biti. Malokdaj pride do tega, da ni tako.

2. Ko se zjutraj pogledate v ogledalo, si rečete …
Ko se zjutraj pogledam v ogledalo, si rečem: "Uf, danes sem se pa naspala ..." ali pa: "Hm, danes bo potreben puder (smeh)."

3. Biti urejena je za vas pomembno, ker …
Biti urejena je zame pomembno, ker izviram iz družine, kjer je bil videz navzven vedno del nas. Seveda smo se vedno trudili, da je tudi "notranjost" urejena, tako da mislim, da sem dokaj dobro spoznala, kaj pomeni biti urejen tako in drugače.

Seveda pride kdaj dan, ko se ti ne ljubi obleči in urediti obraza do te mere, da bi bilo "popolno". Je pa tudi res, da poskušam v vsaki nepopolnosti iskati popolnost.

4. Kako se ob vseh obveznostih posvetite stvarem, ki vam veliko pomenijo?
Ob vseh obveznostih, ki jih imam, poskušam najti čas za družino in prijatelje. Ne bom lagala, večkrat sem zelo utrujena in si mislim, a mi je res še tega treba … Ampak večkrat stisnem zobe in se potrudim, da vsaj nekaj naredim za moje najbližje.

Po drugi strani pa kar počnem, me polni. Napolni mi dušo. Srce. Glavo. Lažje diham. Ker vem, da sem to jaz. Ravno zdaj smo z S.O.S.-om odprli sezono igranja in ne znam vam opisati, kako sem bila srečna, ko sem začela peti za ljudi … Najraje bi zajokala od sreče.

Čeprav veliko ljudi pravi, da me bo ta del mojega življenja "tepel", saj ne spim veliko in se razdajam za druge, jaz pravim: "Morda pa je to le moje poslanstvo v življenju … In s tem ni nič narobe 😊."

5. Po poklicu ste učiteljica razrednega pouka. Kaj vas je pripeljalo v ta poklic? So tudi učenci vas česa naučili? Kako ste v tem poklicu osebnostno zrasli?
V poklic učiteljice me je pripeljala usoda. Vedela sem, da želim poučevati, ampak nisem vedela, kaj. Najprej sem razmišljala o otrocih s posebnimi potrebami, ampak sem zdaj vesela, da nisem šla v to šolo, saj bi se me stvari preveč dotaknile. Tako sem po gimnaziji izbrala razredni pouk in v poklicu zares uživam.

Všeč so mi otroci in dinamično delo. Ne znam si predstavljati, da bi morala sedeti osem ur za računalnikom in gledati v ekran. Ne, to ni zame. Ne zmorem sedeti pri miru več kot pol ure. Učim četrti razred, okrog devet let stare otroke, ki me vsak dan znova kaj naučijo. Zanimivo je videti toliko talentov na kupu, kakšne stvari jih prizadenejo ali pa s čim se ne obremenjujejo. Zanimivo je gledati, kaj dela tehnologija otrokom. Res se pozna vpliv ekranov in dokler nisi na poziciji učitelja, tega skoraj da ne moreš verjeti.

Odkar učim v šoli, to je tri leta, sem osebnostno kar napredovala. Spoznala sem že lepe in malo manj lepe stvari, katere se trudim pustiti v službi, čeprav vedno ne gre. Mislim, da mi je ta del najtežji. Pustiti stvari tam, kjer so, in zaspati brez razmišljanja – kaj še lahko narediš, kako lahko izboljšaš, zakaj pa nisi tako odreagirala …

6. Kot pevka zabavne in narodnozabavne glasbe imate bogat repertoar. Katera je vaša najljubša pesem, ki bi si jo lahko prepevali nenehno? Kako vam sicer glasba osmišlja življenje?
V svoji karieri (čeprav še ni tako dolga, približno 12 let) sem res sodelovala z ogromno glasbeniki in različnimi skupinami. Včasih je bil kakšen nastop velika preizkušnja in srečo imam, da sem zelo iznajdljiva in interpretiram stvari na svoj način. To me je velikokrat rešilo pred katastrofo, hehe.

Obožujem balade. Trenutno najljubša mi je Malo, malo od Nine Pušlar, ali pa valček, ki se me je dotaknil nazadnje – Preveč je belih rož. Ti dve pesmi se mi zdi, da ponoči kar sanjam, tako velikokrat si ju pojem.

Lani, ko sem imela težave z glasilkami, sem bila v taki depresiji, kot je še nisem poznala. Bilo je grozno. Sama sebe sem sovražila, ker nisem bila sposobna peti. To je tako, kot da bi nekdo, ki rad ali pa profesionalno igra košarko, imel poškodovano ramo in ne bi smel igrati. Pa veš, da je to stvar, ki ti polni dušo. Potem lahko samo opazuješ, poslušaš in rasteš s tem, da se je to že moralo zgoditi. In na koncu ugotoviš, da si res rojen za to. In da če tega ni, nisi enak. Nekaj manjka.

Če tukaj potegnem črto – meni je glasba hrana.

7. Na odru ste vedno polni energije. Se kdaj zgodi, da vam te energije zmanjka? Kaj je tisto, kar vam polni baterije?
Joj, seveda. Ampak ko sem na odru, si mislim: "Kaj če bi jaz najela to skupino, to je za njih le enkrat, čeprav je zame tisočkrat." In na ta način se mi zopet dvigne adrenalin in postanem energična kot na začetku.

8. (Pre)izkušnja, za katero ste v življenju najbolj hvaležni, in kaj ste se iz nje naučili?
Veliko izkušenj in preizkušenj je bilo. Največje preizkušnje so bile takrat, ko sem stala na odru bolna. Pa ne le bolna, brez glasu. Tisti trenutki so najbolj boleči. Ko veš, da moraš opraviti dobro, po drugi strani pa je pomembno tudi zdravje. Poskušaš se poistovetiti s tistimi, za katere nastopaš. Ni govora, da ne bi bilo popolno. Da ne bi dal vse od sebe. Z vso svojo pozitivno energijo navdušiti na stotine ljudi, ki tam pričakujejo, da boš takšna, kot si na televiziji. In v tistem rasteš in se učiš.

Hvaležna sem tudi za vse "slabe" stvari, ki so se mi v življenju zgodile, saj zaradi tega razmišljam danes (se mi zdi) – v pravi smeri.

9. Misel, ki vas spravi pokonci, ko ste slabe volje?
Večkrat si rečem: če ne boš sama dvignila "riti", je ne bo nihče namesto tebe.
Ali pa: Sam si odvisen od tega, kako boš začel dan. Itak moraš iti, zdaj pa je od tebe odvisno, kako. Hvaležen ali nehvaležen.

10. Biti ženska je lepo, ker …
Biti ženska je lepo, ker si lahko na eni in na drugi strani, a je vseeno vse v redu. Recimo: nežna in hkrati močna, čustvena, a trdna v svojem stebru, nasmejana, a se zaradi bolečine tudi zjočeš. Pogumno naprej. Brez strahu. Tako kot je, mora biti.

Še več zgodb iz rubrike Ženska ženski pa najdete tukaj.