Kot potomci Portugalcev v Avstraliji so v družini Christopherja Johna Marie de Sausa vedno častili Fatimsko Marijo. Doma so ji postavili oltarček in vsak dan molili rožni venec.
Christopher je bil že od rojstva slep na desno oko, vid levega pa se je postopoma slabšal. Ker za njegovo bolezen ni bilo zdravila, naj bi fant v odrasli dobi popolnoma oslepel. Starši so težko gledali, kako se je kot študent prava mučil z branjem in učenjem.
Romanje k Mariji
Pred koncem njegovega študija so se odločili, da bodo poromali v Fatimo in Mater Božjo prosili za sinov vid. Po povratku so izvedeli za belgijskega zdravnika, ki bi mu morda lahko pomagal. Christopher se je že sprijaznil s svojo usodo, vendar staršev pri tej odločitvi ni omejeval, da jim ne bi uničil upanja, kot je povedal v pričevanju, objavljenem na Youtubu.
Poskusna operacija
Vse so izročili Mariji in s težavo prišli v stik s specialistom. Čeprav je bil poseg drag, obeti za ozdravitev pa majhni, so se odločili za poskusno operacijo na slepem očesu. Kljub zdravnikovemu prepričanju, da bo potencialno okrevanje trajalo mesece, je Christopher spregledal že po 15 minutah. Uspeh operacije je bil čudežen, družina pa je vedela, da se lahko za to zahvali nebeški Materi. Prav tako je takoj uspela operacija na drugem očesu.
Z dobrim vidom je Christopher doštudiral in se zaposlil kot pravnik, v njem pa je odmevalo vprašanje, zakaj je ozdravel prav on, medtem ko toliko drugih ostaja slepih. V prihodnosti si je želel ustvariti družino, bil pa je naklonjen kakršnemukoli Božjemu predlogu.
Klic v posvečeno življenje
Na svetovnem dnevu mladih v Sydneyju je začutil klic v posvečeno življenje, kar ga je sprva prestrašilo. Poleg naporne službe je po vrnitvi pomagal pri delu z migranti in se udejstvoval v domači župniji, zato ni zmogel razločevati prejetega klica. Boga je prosil, naj ga nekoliko razbremeni, da bo lahko v miru premislil o vsem.
Ko so mu v službi ponudili premestitev, jo je sprejel ter odpotoval v Sydney, kjer se je lahko dokopal do odgovorov. Na praznik Fatimske Matere Božje, 13. maja, jo je med mašo prosil, naj mu pomaga videti, kot mu je pri telesnem vidu, ali je redovništvo res volja njenega Sina. Z njegovih oči je odpadla tančica in dokončno je prepoznal svoj življenjski načrt. Pridružil se je italijanskim redovnikom somaskom (Ordo Clericorum Regularium a Somasca). Noviciat je opravil v Italiji in pri zaobljubah sprejel dodatno ime Maria.
Prošnja za očetovo ozdravitev
Na koncu študija teologije je Christopher prejel novico, da je njegov oče zbolel za rakom. Tokrat se je na romanje v Fatimo s prošnjo za očetovo zdravje odpravil sin. Na kraju Marijinega prikazovanja se je na kolenih zahvalil za pretekli čudež in ji izročil bolnega očeta. Istega dne, na stoto obletnico prikazovanj trem fatimskim pastirjem, je njegov oče prejel sporočilo, da so rakave celice v njegovem telesu popolnoma izginile.
Po študiju v Italiji je bil Christopher nekaj časa v misijonu na Šrilanki in v Mozambiku, potem pa se je vrnil v Avstralijo, da bi izrekel slovesne zaobljube in prejel duhovniško posvečenje. Novo mašo je obhajal 13. maja 2019, na praznik Fatimske Matere Božje.
Zakrament bolniškega maziljenja za mamo
Med procesijo se je Christopherjeva mati zgrudila. V bolnišnici so najprej mislili, da je podlegla srčni kapi, izkazalo pa se je, da gre za anevrizmo. Novomašnik je maševal zanjo in bila je prva, ki ji je podelil zakrament bolniškega maziljenja. Zaradi tako dolgega ugotavljanja diagnoze in pozne operacije so se zdravniki spraševali, kako je mogoče, da je okrevala brez večjih posledic, vsa družina pa je bila znova prepričana, da je tudi tokrat zanjo posredovala nebeška Mati.
Prispevek je bil najprej objavljen v reviji Magnificat, 05/2022.
