Eno od življenjskih bremen je lahko nenehna negotovost, v kateri živimo. Navsezadnje, ko se zjutraj zbudimo, v resnici ne vemo, kaj bo tisti dan prinesel nam ali našim bližnjim – ali kot radi rečemo: "Lahko ti opeka pade na glavo!"
Ob takšnem pomanjkanju popolnega nadzora nad svojim življenjem moramo upoštevati tudi nezmožnost, da bi se zanesli na čustva in občutke drugih ljudi. To nas resnično lahko potisne v stanje tesnobe in stresa.
Lahko se nam zgodi, da se več ne zmoremo pravilno prehranjevati, ali pa se preveč zanašamo na jalovo odvračanje pozornosti, da bi se z upanjem v srcu znali soočiti z neznanim.
Na to me je pred kratkim opozorila prijateljica, ki je imela težave v novem razmerju. Po mesecu dni zmenkov z osebo, ki je bila pred več kot tremi desetletji njena srednješolska ljubezen, jo je začelo stiskati v želodcu.
Hitro se je znova zaljubila v svojo nekdanjo simpatijo, ker pa je bila pred tem v težavnem razmerju, so jo nenehno obhajali dvomi. Ni šlo za tesnobo, ki jo marsikdo od nas občuti na začetku razmerja; imela je globoko zakoreninjen strah pred zavrnitvijo.
Kot mi je pojasnila, je ves čas preverjala njegove profile na Instagramu in Messengerju, da bi ugotovila, ali je navzoč na spletu. Če ni v trenutku odgovoril na njena sporočila, se je takoj ustrašila najhujšega. Ob vsem skupaj pa je bilo najbolj nadležno dejstvo, da se je zavedala, kako nerazumno je njeno vedenje.
Želela sem ji pomagati, da bi se znala spopasti s svojimi občutki in sprejeti neznano, zato sem ji predlagala, naj v trenutkih panike vedno znova ponavlja besedici potrpežljivost in vera. Potrpežljivost v smislu, da nimamo vsi enakega življenjskega ritma in da je Bog morda določil svoj časovni okvir za njeno življenjsko pot.
Ponavljanje besedice vera pa jo spomni, naj zaupa, da je to tisto, kar ji je namenil nebeški Oče, ne glede na to, kaj se zgodi.
Ponavljanje teh preprostih besed nam gotovo lahko pomaga umiriti stres in se prizemljiti v trenutkih, ko se nas loteva panika. In bolj ju ponavljamo, bolj začenjamo resnično razumeti pomen teh dveh besedic in se zavedati upanja, ki nas čaka v prihodnosti.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
