Trenutek, ko list na koledarju obrnem na nov mesec, me vedno spodbudi k premisleku. Kar naenkrat se mi pred očmi izriše cel seznam praznikov, različnih dejavnosti, obveznosti, pričakovanj, poskusov, razkritij in razočaranj, ki me čakajo v naslednjih 30 dneh.
Ta mesec pa je bilo drugače. Ko sem tokrat obrnila stran, je novi mesec vseboval zelo poseben dan – obletnico najine poroke. In ko sem ob dnevu, ko sva si rekla da, zagledala veliko oznako, mi je srce začelo glasno razbijati.
Kako pozorno od ljubega moža! Datum je označil, še preden sem sama obrnila list na koledarju! Zakaj?
Moja domišljija se je razvnela. Kaj pa, če načrtuje nekaj resnično posebnega? Zaradi epidemije zadnjih nekaj let obletnice nisva mogla praznovati tako, kot sva si običajno želela. Zdaj, ko se stvari počasi vračajo v stare tirnice, ima morda načrte za nekaj posebej prijetnega, recimo za obisk najine najljubše restavracije.
Ali pa ... moje misli so iskale nove možnosti. Morda ima posebne načrte, da za konec tedna odideva na lepše. To bi bilo čudovito! Predstavljala sem si, kam vse bi lahko šla, že sem se odločila, katero obleko bom zložila v kovček, da jo bom oblekla za najino elegantno večerjo ob obletnici … ko je stopil v kuhinjo.
"Hvala, ljubi moj," sem rekla. "Na koledarju sem za naslednji mesec opazila zvezdico. Kako pozorno od tebe." Morda mi bo zdaj povedal, kaj načrtuje!
Z nasmehom se je ozrl proti meni, toda njegove velike rjave oči so bile brez izraza. "Ni za kaj, ljubica," je odvrnil. "Ampak doslej še nikoli nisi bila tako navdušena nad tem, da pridejo fantje opravit deratizacijo."
Stisnilo me je pri srcu. Kako sem se zmotila! Ugotovila sem, da se ni spomnil najinega posebnega dne. Povsem ujet je bil v vsakdanje podrobnosti našega družinskega življenja.
In vendar, ko sem ga bolje pogledala, so se mi v mislih utrnile podobe dni, ki sva si jih delila v preteklih letih: orkan, ki smo ga preživeli, dobri dnevi, kot so napredovanja na delovnem mestu, in strašljivi dnevi, kot je čakanje na rezultate biopsije … vsi so bili posebni. Izrekla sem kratko molitev in se Bogu zahvalila, da me je blagoslovil s toliko posebnimi dnevi – s tako posebnim možem.
Objela sem ga in rekla: "Kako ne bi bila navdušena, ko pa je vsak dan s teboj nekaj posebnega?"
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
