Po devetdnevnici je čudežno ozdravel. “Imel sem resnično upanje”

Ko je David prišel v zdravniško ambulanto na lastnih nogah, ga zdravnik sprva ni prepoznal. Da je res njegov pacient, se je prepričal šele, ko je ob njem videl njegovo ženo Tereso.

Zdravnik se je Davida spominjal na invalidskem vozičku, z zakrčenimi prsti, v bolečini. Ni mogel verjeti, da ga je po toliko letih videl zdravega! "Zares si ozdravljen," je presenečeno dejal in ga vprašal, kaj se je zgodilo, saj so bili v zdravniški stroki prepričani, da je njegova ozdravitev nemogoča.

David je zdravniku povedal, da so s prošnjo za Božjo pomoč molili devetdnevnico. Zdravnik ga je zmedeno vprašal, kaj je devetdnevnica, nakar sta mu David in njegova žena razložila, da sta devet dni molila k Isidorju Zorzanu, za katerega verjameta, da je njun priprošnjik v nebesih.  

S široko odprtimi očmi je zdravnik popravil svoje poročilo in Davidu naročil: "Nadaljujte z devetdnevnicami."

David Rodríguez Nieto je iz Madrida. Je učitelj, mož in oče petih otrok. Pred petimi leti se je poškodoval ob premikanju večjega kosa pohištva, zaradi česar so mu operirali kito v desni roki. Med operacijo je prišlo do zapletov in škodo so utrpeli še drugi živci.

Sledilo je več operacij, njegovo stanje pa se je samo še slabšalo. Izgubil je ravnovesje in nadzor nad živci, zakrčili so se mu prsti. Sčasoma je končal na invalidskem vozičku. Doživljal je izjemne bolečine, zaradi katerih ni mogel spati. Vstavili so mu nevrostimulator, vendar ga je njegovo telo zavrnilo.

Včasih se je spraševal: Kaj sem storil, da sem si to zaslužil? Toda ne glede na to ni nikoli dvomil v Boga. Vedel je, da je za tem Bog, ne glede na to, ali to preizkušnjo razume ali ne. Bolečine je junaško prenašal in molil za to, da bi se naučil z njimi živeti.

"Ko ti povejo, da je edino upanje operacija z nevrostimulatorjem, pa še potem ne boš ozdravel, samo bolečine bodo blažje, pomisliš, da gre zares," pravi David. Nastopil je čas, ko je z vso svojo vero in zaupanjem verjel, da se čudež resnično lahko zgodi.

David in Teresa sta se poročila v župniji Svetega Alberta Velikega v Madridu, v kateri je pokopan Isidoro Zorzano, prijatelj svetega Jožefmarije Escrive in prvi član organizacije Opus Dei.

"V naši hiši se veliko pripročamo Isidorju Zorzanu. Pomagal nam je pri vsakodnevnih stvareh. In smo rekli: 'Zakaj pa ne?' Če nam je že pomagal v majhnih stvareh, naj nam pomaga še pri kakšni večji stvari," pravi David.

Zato se je odločil, da bo prek družabnih omrežij povabil ljudi, naj se mu pridružijo pri devetdnevnici, v kateri bi se za njegovo zdravje priporočili prav Zorzanu. Sporočilo je začelo krožiti prek družine, šole, prijateljev, župnije ... znancev in neznancev ...

David je opazil, da je zanj začelo moliti veliko ljudi. "Imel sem resnično upanje," pravi. "K Isidorju je molilo toliko ljudi, da sem verjel, da se bo nekaj zgodilo."

Bila je sobota, zadnji dan devetdnevnice, in ni bilo videti, da bi se njegovo stanje izboljšalo. S prijateljem Carlosom se je David odpravil urejat neke formalnosti zunaj Madrida. Ko sta se peljala v Carlosovem avtu, je David nenadoma začutil mravljinčenje v nogi.

Ustavila sta se na bencinski črpalki in ganjena začela moliti. David je sam izstopil iz avta. Ravnotežje, ki ga je izgubil pred leti, se je vrnilo. Bolečina je izginila in spet je lahko razprl prste. Z navdušenjem je objel svojega prijatelja in takoj poklical Tereso, da bi ji povedal o čudežu.

Že zdrav je o čudežu sporočil še drugim in jih prosil, naj zmolijo še drugo, zahvalno devetdnevnico. To je bilo njegovo sporočilo:

Spoštovana družina in prijatelji:

Najprej hvala za teh devet impresivnih dni, v katerih ste nas spremljali in nas naučili bolje kot kdorkoli, kaj je občestvo svetnikov in predvsem moč molitve. Hvala, ker smo v teh devetih dneh zdravili duševne rane in rasli v veri ... Postopoma … vera ne pride nenadoma in mora še naprej rasti ... O zdravju … lahko bi rekli, da sem skoraj popolnoma ozdravljen, kar je težko verjeti, vendar je res … še sem šibak, vendar brez bolečin in spet lahko hodim … mišice so po vsem tem času nekoliko uplahnile … zato se lahko samo zahvalimo … Ker ste pokazali neverjetno vero, si upamo prositi še za eno devetdnevnico, tokrat v zahvalo. Zato vas spodbujamo, da še devet  dni hodite z nami. Hvaležni se vam zahvaljujemo za vse.

"Zdaj imam pred seboj več mesecev rehabilitacije, ker imam še toge mišice, nimam moči v rokah in se takoj utrudim," pravi David.

Trdi, da je bil njegov čudež "zasluga Boga prek Isidora". "Hvaležen sem, nenehno se zahvaljujem, vendar nisem model, ki bi mu morali slediti," pravi. "O vsem tem govorim ne za to, da bi se izpostavljal, ampak da bi ljudi približal Bogu in da bi bili priča več čudežem." Prizadeva si, da bi njegov čudež pripomogel k beatifikaciji Isidora Zorzana.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Veronika Snoj.