Napotki, ki vam lahko pomagajo pri iskanju življenjskega sopotnika

Nemalo posameznikov izrazi nejevero, ko jim svetujem, naj poskusijo najti življenjskega sopotnika na spletnih straneh za zmenke. Mnogi me vprašajo: ali iskanje partnerja na spletu res deluje?

Verjamem, da ja. Imam sestro, ki je pred dvema letoma, pri svojih petdesetih letih, ljubezen našla prav na tak način. Pred kratkim je praznovala prvo obletnico s svojim možem. Zelo sta srečna.

Ni vam treba verjeti zgolj meni. Do podobnih spoznanj je prišla tudi raziskovalka dr. Liesel Sharabi z univerze v Arizoni v svoji nedavni študiji, v kateri je intervjuvala 50 parov, ki so se spoznali na spletu in so zdaj srečno poročeni.

Pri parih je našla vzorce, ki so jim pomagali najti življenjskega sopotnika:

Poroka ni bila njihov edini cilj. Zaradi tega so bili bolj odprti za srečanja z ljudmi različnih običajev, narodnosti, okusov in preferenc, kar jim je pomagalo razviti odnos na bolj naraven način.

Tehnologija je gotovo razširila možnosti pri iskanju partnerja. Posamezniki iz raziskave se na aplikacijah in spletnih straneh niso bali omeniti, da so odprti za selitev v drugo regijo ali celo državo, kar jim je dalo večjo verjetnost, da najdejo partnerja, s katerim lahko delijo svojo srečo.

Ne čakajo na popolno osebo. Na zmenke se odpravijo prizemljeni in niso razočarani, če se nič ne zgodi. Na tak način se naučijo srečevati z ljudmi, ki niso ravno "njihov tip".

Partnerja ne izbirajo po njihovi višini ali prihodkih. Nasprotno, iščejo kvalitete, ki so pri življenjskem sopotniku veliko pomembnejše, kot so vera v Boga, nežnost, značaj in lastnosti srca, ki jih navdihujejo, da se odločijo biti s to osebo.

Ti ljudje spoštujejo svoja načela in vrednote. Spletna mesta za zmenke jim pomagajo, da so, ko pride prava oseba, pripravljeni. Točno to se je zgodilo moji sestri!

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Veronika Snoj.