Včasih so morali zdravniki za diagnozo srčnih in pljučnih bolezni svoje uho prisloniti neposredno na pacientov prsni koš (postopek je bil poznan kot neposredna auskultacija). Lahko si predstavljate, da je bilo to zelo neprijetno, še posebej za bolnike. Zaradi briljantne ideje tedaj 35-letnega Francoza pa je ta postopek zdravnikom in njihovim pacientom prihranjen že več kot 200 let.
Skorajda bi opustil medicino
René Théophile Hyacinthe Laennec (17. februar 1781 – 13. avgust 1826) je bil francoski zdravnik, ki bi skoraj opustil medicino, ker ga je njegov oče, odvetnik, odvračal od tega poklica. Kljub temu se je, po daljši pavzi, ki jo je preživel na podeželju med pisanjem poezije in učenjem grščine, Laennec vrnil k študiju medicine.
Mučen pregled
Nekega dne je René Laennec pregledoval pacientko, ki je kazala znake bolezni srca. Njen primer je pozneje v svoji razpravi De l'Auscultation Médiate (1819) opisal z naslednjimi besedami:
"Leta 1816 je k meni prišla mlada ženska, ki je trpela zaradi splošnih simptomov bolezni srca in pri kateri je bilo trkanje in polaganje roke malo koristno zaradi visoke stopnje debelosti. Druga metoda, ki sem jo pravkar omenil (neposredna auskultacija; op. p.), je bila nesprejemljiva zaradi starosti in spola bolnice. Spomnil sem se preprostega in dobro znanega dejstva o akustiki: ko z iglo praskamo na enem koncu lesa in uho prislonimo na drugi konec, slišimo praskanje zelo glasno in jasno. Tako sem zvil kos papirja v nekakšen valj, prislonil en konec na območje srca in drugega k ušesu, in bil precej presenečen in vesel, da sem lahko na ta način slišal delovanje srca veliko jasneje kot kadarkoli prej z neposredno prislonitvijo ušesa."
"Cilinder"
Sprva je Laennec svoj novi instrument imenoval preprosto cilinder, pozneje pa ga je poimenoval stetoskop na podlagi grških besed stetos (prsni koš) in skopein (pogledati, preučiti).
To ni edina Leannecova skovanka, ki se še te dni uporablja v medicini. Poimenoval je tudi melanom iz grške besede melas (črn) in cirozo iz grške besede kirros (rumen).
Izjemen študent in vzoren katoličan
Ko je bil star pet let, mu je zaradi bolezni umrla mama, zaradi česar so ga poslali v oskrbo k prastricu duhovniku.
Mladi René je bil bolehen otrok, pogosto utrujen, vročičen, trpel je zaradi astme. Kljub temu je bil izjemen študent, ki se je pod budnim očesom svojega prastrica pri 12 letih začel učiti angleščine, nemščine in medicine.
Bil je tudi izjemno pobožen katoličan, kar se odraža v njegovih življenjskih anekdotah. Nekega dne se je na poti v Pariz prevrnila njegova kočija. Ko so jo postavili na kolesa, je rekel svoji ženi: "Bila sva pri tretji desetki," in skupaj sta nadaljevala z molitvijo rožnega venca, ki sta ga začela pred nesrečo.
Ta francoski zdravnik je bil poznan tudi kot zelo dober človek, ki je bil zelo usmiljen do revnih. "Bil je iskren kristjan in dober katoličan, ki se je oklepal svoje vere in svoje Cerkve v dobrem in slabem. Njegova smrt je bila smrt kristjana. Podprt z upanjem na boljše življenje, pripravljen z nenehnim prakticiranjem kreposti, je z velikim mirom in predanostjo gledal na bližajoči se konec," je zapisal škotski zdravnik sir John Forbes (1787–1861) ob svojem prevodu Laennecove razprave.
"Njegova verska načela, prežeta z znanjem, so bila okrepljena s prepričanjem o njegovem izredno zrelem razumu. Ni se trudil, da bi jih prikril, ko so bila neugodna za njegove zemeljske interese; in se ni hvalil z njimi, tudi če bi bila njihova izpoved razlog za naklonjenost in napredovanje."
Žrtvovanje za druge
"Življenje Laenneca je primer rušenja mita, da je prakticiranje znanosti škodljivo za versko prepričanje," je o francoskem zdravniku dejal Austin Flint, predsednik ameriškega zdravniškega združenja s konca 19. stoletja.
Med preučevanjem tuberkuloze je Laennec za njo zbolel še sam in umrl 10 let po izumu stetoskopa. Tedaj smrtno bolezen je francoskemu zdravniku z uporabo stetoskopa diagnosticiral njegov nečak Mériadec Laennec.
Laennec je zapisal: "Vem, da sem tvegal svoje življenje, vendar upam, da bo knjiga, ki jo bom objavil, tako uporabna, da bo imela večjo vrednost kot življenje človeka."
Molimo za predane zdravnike po vsem svetu, ki so, tako kot René Laennec, posvetili svoje življenje zdravljenju drugih, tudi za najvišjo ceno.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Veronika Snoj.
