Vera je v Jezusovem času temeljila na zapovedih. Postava, ki so jo Izraelci prejeli od Boga, ni bila le njihov ponos, ampak tudi del njihove identitete. Upoštevanje zapovedi in njihovo izpolnjevanje so razumeli ne le kot izpolnjevanje Božje volje, ampak tudi kot zvestobo zavezi, ki je združevala izvoljeno ljudstvo s Stvarnikom.
Izraelovi sinovi so čutili, da Bog ni sklenil zaveze z nobenim drugim narodom, samo z njimi. Zapovedi so bile sestavni del te zaveze: opredelile so način življenja, ki ne bi prekinil odnosa z Bogom.
Težava je nastopila tedaj, ko se je število zapovedi začelo množiti. Začela so jih spremljati tudi številna priporočila, podrobnosti, razlage, kar je privedlo do tega, da so se pismouki in farizeji prepirali, katere zapovedi so najpomembnejše. Vprašali so celo Jezusa, ki jim je nedvoumno odgovoril: zapoved ljubiti Boga in svojega bližnjega (Mt 22,37-39).
Kako izpolnjevati Božje zapovedi?
Zapovedi naj bi mi, Jezusovi učenci, izpolnjevali tudi danes. Morda ne v takšnem številu in v tako strogi obliki kot nekoč, kljub temu včasih pride do dilem, kako jih izpolnjevati. Ob tem nam ni v pomoč dejstvo, da je bil Jezus sam obtožen kršenja zapovedi, kot recimo tiste, povezane z obhajanjem sobote.
Kako se torej v vsem tem znajti?
Zapoved kot recept
Odgovor najdemo v Matejevem evangeliju, ki citira Jezusove besede: "Kdor bo torej kršil eno od teh, pa čeprav najmanjših zapovedi, in bo tako ljudi učil, bo najmanjši v nebeškem kraljestvu. Kdor pa jih bo izpolnjeval in učil, bo imenovan velik v nebeškem kraljestvu." (Mt 5,19)
Skrivnost je torej v premišljenem izpolnjevanju zapovedi. Grška beseda ἐντολή (entole) ne pomeni samo zapoved, prepoved, ukaz, ampak tudi navodilo. Zapoved lahko torej razumemo tudi kot navodilo za življenje, podobno kuharskemu receptu.
Čeprav je recept natančen, je končni rezultat odvisen od številnih drugih dejavnikov, recimo s kolikšno ljubeznijo je bila jed pripravljena in kako je bila postrežena.
Ključna je ljubezen
Zato mora izpolnjevanje zapovedi spremljati en pomemben element: ljubezen.
Božje zapovedi, navodila za našo srečo, moramo izpolnjevati z ljubeznijo. Same po sebi so zapovedi zgolj prazne besede in če jih izpolnjujemo na sebičen, hladen in ošaben način, lahko celo škodujejo.
Če pa jih izpolnjujemo z ljubeznijo, v naše življenje povabimo srečo. To nam tudi pomaga, da ljubimo, sprejmemo, razumemo našega bližnjega. Ne nazadnje želi Bog ravno prek naše ljubezni delovati v našem izgubljenem in ranjenem svetu.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Veronika Snoj.
