“Pri delu z zemljo mi je najbolj všeč občutek, da nekaj ustvariš z lastnimi rokami in vidiš rezultat”

Natalija Rebrica prihaja iz Prekmurja, najbolj pa jo razveseljujejo lepi razgledi na čudovito naravo. V prostem času, ki si ga večkrat načrtno vzame, se rada druži s prijatelji ali s partnerjem raziskuje nove kotičke Slovenije. Bližnjo okolico rada raziskuje tudi s svojimi tremi kužki. Sicer pa s partnerjem skrbita za eko Jagodni kotiček, ki iz hobija prerašča v posel.   

Zadnji dve leti je aktivna pri Young Caritas, kamor se je najprej vključila po naključju, s sodelovanjem v akciji Pismo za lepši dan, nato pa prevzela vodenje področja Ekologija. Izpeljala je projekt Očistimo svoje okolje, v izvajanju pa je tudi že nov projekt Zgodbe oblek. Sodelavci pri Young Caritas jo opisujejo kot praktično, nasmejano in aktivno.

1. Kakšen je za vas idealen začetek dneva? Se kdaj zgodi?
Idealen začetek dneva je zame jutranji sprehod s psi in potem zajtrk na domači terasi ob prijetnem vremenu. Ponavadi se to zgodi večinoma med vikendi, ampak poskušam čim večkrat to rutino vnesti tudi v delovnik.

2. Biti urejena je za vas pomembno, ker …?
Ko sem urejena, se počutim kot najboljša verzija same sebe, ampak mi ni problem, ko sem morda malo manj urejena oz. urejena za delo na njivi. Tudi tisto ima svoj čar in vmes je kar fajn hoditi okrog v škornjih in z velikim klobukom. 😊

3. S čim, kje in kako se duhovno napolnite?
Najbolj mi pomagajo sprehodi oz. druženje s svojimi tremi kužki, ki imajo dokazano terapevtski učinek na človeka, ter samotni sprehodi ob bližnji reki Muri. Tam sem lahko sama s svojimi mislimi in poslušam ptičje petje ter žuborenje vode. Zame je ključen moment, ko občudujem mogoče nekomu popolnoma samoumevne stvari in sem potem hvaležna, da sem lahko del tega velikega čudovitega sveta, ki ga je vredno ne le občudovati, ampak ohranjati.

4. Kako se ob vseh obveznostih in vsesplošnem pomanjkanju časa posvetite svojemu partnerju?
Čas, ki ga imava zase, zelo ceniva in ga vedno poskušava čim bolj izkoristiti. To še posebej pomeni preklop telefona na tihi način. Karkoli je, bo že počakalo in se da rešiti nekaj ur pozneje. Velikokrat greva ven na večerjo ali pa sprehod. Ko imava proste dni, pa se vedno kam zapeljeva ali kolesariva po okolici. Tudi pridelava jagod je dejansko čas za naju, saj se v nasadu druživa, čeprav ob delu. 😊

5. Kako sta s partnerjem prišla na idejo, da bosta začela gojiti jagode na ekološki način? Kaj vas pri delu z zemljo najbolj razveseljuje?
Na začetku je to dejansko bil skupni hobi, namenjen druženju, ki je zrasel v času korone, a je sedaj to skoraj že prerasel. Vseeno sva si zadala, da bo to ostalo v mejah normale, da bova to počela z veseljem in ne z nekim pritiskom. Kolikor se pridela, se pridela, želiva namreč ponuditi sveže jagode najvišje kakovosti. Zato tudi večino dela opravimo sami (z družino).

Pri delu z zemljo mi je najbolj všeč tisti občutek, da nekaj ustvariš z lastnimi rokami in vidiš rezultat. Na primer že samo puljenje plevela je na koncu prijetno opravilo, saj veš, da si naredil nekaj dobrega za rastline, plevelu pa dal drugo funkcijo (dam ga ali na kompostni kup ali pa zažgem in se tako spremeni v pepel, ki je prav tako uporaben za rastline).

6. Pri Young Caritas ste zadolženi za področje Ekologija. Na kakšne načine mlade ozaveščate o tej tematiki?
To področje je bilo ustanovljeno znotraj organizacije pred približno enim letom. V tem času smo organizirali vseslovensko čistilno akcijo, delavnico o podnebnih spremembah ter pridobili sredstva za enoletni projekt Zgodbe oblek, ki se ga je začelo izvajati junija. Področje ekologije je res široko, tako da smo se sedaj s tem projektom usmerili bolj na ozaveščanje škodljivih učinkov hitre mode na okolje. Imamo pa že načrtovane tudi druge mikroaktivnosti, s katerimi bomo ozaveščali o pomembnosti ohranjanja narave, v kateri živimo. Sama si želim predvsem razširiti znanje o možnostih samooskrbe v Sloveniji in ekološki pridelavi hrane.

7. Preizkušnja, za katero ste v življenju najbolj hvaležni, in kaj ste se iz nje naučili?
Lani maja nama je tik pred začetkom sezone toča oklestila celoten nasad jagod, saj ga še nisva imela pokritega (vanj namreč vlagava vsa lastna sredstva). Najprej je bilo zelo hudo, ampak potem ugotoviš, da je pač že moralo biti tako in greš naprej.

Rekla bi, da sem se naučila, da ne smeš imeti prevelikih upov, saj gre vedno lahko na slabše in boš pač tudi tisto moral vzeti kot del življenja. Zato sva bila letos toliko bolj hvaležna, da ni bilo kakšnih hujših pretresov; no, bila je poplava in poplavila tretjino nasada, ampak potem sva si pač rekla, no, dve tretjini sta na suhem. 😊

8. Misel, ki vas spravi pokonci, ko ste slabe volje?
Ravno zadnjič mi je brat povedal dobro misel, ki jo je zasledil, in me sedaj spremlja. "Ali imaš problem? – Ja. Je rešljiv? – Ja. Potem ne skrbi. Imaš problem in ne moreš nič ukreniti glede tega? Potem tudi ne skrbi. Če pa sploh nimaš problema, pa nimaš kaj skrbeti."

9. Kakšen je vaš večerni ritual, ki vas umiri?
Sedaj, ko razmišljam o tem, bi lahko rekla, da mi je zelo lepo, ko med tuširanjem pojem oz. poslušam glasbo. Nato sledi ali sudoku, ali križanka, ali pa branje knjige, odvisno od razpoloženja oz. koliko moram še utruditi možgane, da bodo rekli, da je dovolj in da je čas za spanje. Vedno pa pred spanjem zaželim partnerju lahko noč ali pa ga pokličem in mu zaželim, naj mu noč hitro mine (dela izmensko delo).

10. Biti ženska je lepo, ker …?
Imamo toliko možnosti, še posebej v svetu, v katerem živimo. Morda res nismo tako fizično močne in potrebujemo kdaj pomoč (morda tudi čustveno), ampak že to spoznanje, ko potrebuješ pomoč, da nisi preponosen prositi zanjo, se mi zdi odraz močnega karakterja. Navsezadnje nisi sama na tem svetu in imamo jezik zato, da se pogovarjamo. 😊

Še več zgodb iz rubrike Ženska ženski pa najdete tukaj.