Mati Elvira, rojena kot Rita Petrozzi, se je rodila 21. januarja 1937 v Italiji. V družini je veliko pretrpela zaradi očeta, ki je bil alkoholik. "Če bi oče bil zanesljiv, prijazen, družinski človek, verjetno ne bi postala to, kar sem. Moj oče me je naučil revščine in ponižnosti," je spoznala po letih.
Skupnost, ki spreminja življenja
Sestra Elvira je dolga leta čutila v svojem srcu močno željo in potrebo, da odgovori na klic in svoje življenje daruje osamljenim in na skrajni rob odrinjenim mladim. Po letih prizadevanj, potrpežljivega čakanja in molitve je njen "Zgodi se!", ki mu je vedno zvesto sledila, omogočil to čudežno Božje delo, imenovano skupnost Cenacolo.
Skupnost Cenacolo je bila ustanovljena julija 1983 kot odgovor klicu velikega števila obupanih, naveličanih, utrujenih in razočaranih mladih, odvisnikov in tistih, ki to niso, a so nezadovoljni s svojim življenjem, da jim pomaga v iskanju sreče in pravega smisla življenja. S skupnostjo pri uresničevanju poslanstva sodelujejo številni prostovoljci, Bogu posvečene osebe in družine, ki ji pomagajo ob svojem vsakodnevnem delu: darujejo svoj čas, moči, znanje, lahko beremo na spletni strani.
Za obup ni prostora
Sestra Elvira je svoje življenje darovala za te mlade. Fantom, ki jih je imela nadvse rada, je vedno nasmejana ponavljala, naj vstanejo, da se dvignejo znova, da jih droge, odvisnosti in obup ne zlomijo. In to tudi v zadnjih letih, ko ji je bolezen preprečevala tekanje sem ter tja in plesanje ("ker je življenje radostno").
Izčrpno branje ustanoviteljice skupnosti Cenacolo je knjiga Objem, v kateri se izraža njeno brezmejno zaupanje v Božje delovanje: "Ko razmišljam o sebi, spoznavam, da je bil On že od vsega začetka prisoten v mojem življenju, da me je že od zgodnjega otroštva pripravljal za delo, ki ga danes opravljam. Sveti Duh me je vodil, učil me je ljubiti, služiti in biti usmiljena. Bog 'svoje delavce' pripravlja z do potankosti izdelanim načrtom."
Skrbimo za uboge – tudi za moža, ženo, taščo, ...
Nam vsem pa zapušča pomembno poslanstvo: "Imeti uboge med seboj je velik dar in ko rečem uboge, mislim tvojega očeta, moža, ženo, brata, … Tako lahko vedno premagujemo sami sebe, presegamo prag lastne utrujenosti. To je način, kako v resnici udejanjiti besedo: 'Kdor izgubi svoje življenje, ga najde.'"
