Angelo Arrigoni se živo spominja, kdaj se je prvič osebno srečal s papežem. Bil je še otrok in njegov oče, pek, ga je prosil, naj odnese nekaj kruha papežu Janezu XXIII. "To je bila neverjetna izkušnja," je Arrigoni povedal za krajevne medije. "Spomnim se, da sem se vrnil domov in očetu pripovedoval, da sem govoril s samim papežem!"
Družina Arrigoni v rimski soseski Borgo Pio že skoraj stoletje vodi majhno pekarno, ki jo domačini poznajo kot "papeževo pekarno". V devetdesetih letih delovanja so pekli kruh za papeže Pija XII., Janeza XXIII., Pavla VI., Janeza Pavla I., Janeza Pavla II., Benedikta XVI. in Frančiška.
Zaradi naraščajočih cen energije in postopne zamenjave dolgoletnih domačinov s turisti, ki se na območju zadržujejo le krajši čas, pa se zgodovinska pekarna zdaj zapira.
Kot pojasnjujejo v italijanskem dnevniku La Repubblica, je pekarno Arrigoni leta 1930 ustanovil Arrigonijev oče, pek iz Milana, ki se je preselil v Rim, da bi bil bliže ženski, v katero se je zaljubil. Arrigoni se je z Rimljanko poročil in od tastove družine dobil posojilo za odprtje pekarne v mestu.
Edini pogoj za posojilo je bil, da trgovino odpre v bližini Bazilike sv. Petra, kar je pripomoglo, da se je Arrigonijev kruh znašel na vatikanskem zemljevidu. Leta 1930 so Arrigonijev kruh ponudili papežu Piju XI. in odtlej je bila Panetteria Arrigoni dejansko pekarna Svetega sedeža.
V prispevku tiskovne agencije 24/7 so Arrigonijevi razkrili podrobnosti o najljubši vrsti kruha vsakega papeža. Pij XI. je imel rad dunajski kruh, manj drobljivo različico značilnega rimskega hlebca v obliki rože, rosetto. Piju XII. so bile všeč žemljice z olivnim oljem, medtem ko sta imela Janez XXIII. in Pavel VI. raje majhne različice rosette, žemljice, imenovane rosettine. Janez Pavel II. je želel jesti enak kruh kot vsi drugi v Vatikanu in je dobil mešanico rozet in petih ciriolov, značilnega rimskega kruha z debelo skorjo in drobljivo sredico.
Benedikt XVI. je obiskoval pekarno Arrigoni, preden je bil izvoljen za papeža, in je tam kupoval štruce temnega kruha, medtem ko je papež Frančišek pekarno prosil za "običajen kruh", kljub ponudbi, da mu pripravijo poseben argentinski kruh.
V pekarni Arrigoni so se zbirali tudi domačini in turisti. V video pogovoru Arrigoni pojasnjuje, kako mu je bilo pri njegovem delu najbolj všeč dejstvo, da je lahko zagotovil kruh za vsakogar, ne glede na njegovo poreklo. "Kruh je del našega življenja, je del krščanskih vrednot," je Arrigoni pojasnil v pogovoru za krajevne medije. "Kos kruha je včasih vse, kar potrebuješ za boljše počutje."
Toda v zadnjih letih so se domačini začeli izseljevati iz soseske Borgo Pio, saj je vse večje povpraševanje po kratkoročnih turističnih najemih močno dvignilo cene najemnin. Kot pojasnjujejo v italijanskem dnevniku Corriere della Sera, na območju med Via di Porta Castello in Via di Porta Angelica trenutno ne živi več kot 20 rimskih družin.
V pogovoru za tiskovno agencijo 24/7 je Arrigoni pojasnil, da "skoraj nihče več ne živi v tej soseski", domove v zasebni lasti domačinov pa so nadomestili hoteli in prenočišča. Ta demografska sprememba je povzročila hud padec povpraševanja po njegovih pekovskih izdelkih. Pekarna ima težave tudi zaradi visokih računov za elektriko, saj uporablja desetletja staro tradicionalno pečico, ki porabi veliko energije.
V zadnjih mesecih so Arrigonijevi prosili občinsko vlado, naj pomaga ohraniti njihovo zgodovinsko pekarno, vendar jim občina žal ne more pomagati. Pekarno so z razpisom ponudili morebitnemu kupcu, toda za prevzem panetterie niso prejeli nobene ponudbe.
Pred nekaj dnevi se je danes 78-letni Angelo Arrigoni odločil, da zgodovinsko pekarno zapre. "Odločitev je sprejeta," je povedal za tiskovno agencijo 24/7. Pekarna Arrigoni je le eden izmed zgodovinskih obrtniških lokalov, ki se zapirajo v rimski soseski Borgo Pio, območju, nekoč znanem po obrtnikih in družinskih podjetjih, ki pa zdaj trpi zaradi vpliva nenadzorovanega množičnega turizma.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
