Dejstvo, da so ga vrgli iz semenišča, je bilo za Davida težak udarec. Imel je občutek, da so se njegovi življenjski cilji, sanje in hrepenenja razblinili v prah.
"Vrgli so me ven, ker nisem imel ustreznega profila," se spominja. "Duhovni voditelji v semenišču so menili, da nimam poklicanosti, da mi primanjkuje zrelosti v nekaterih življenjskih vidikih."
Od bogoslovca do nogometnega direktorja
Bog ga je iz semenišča vodil v mehiški klub Monterrey, kjer je postal športni direktor v zlatem času kluba in imel priložnost delati z uspešnimi mehiškimi nogometaši.
Njegovi talenti in veščine so ga privedli do tega, da se je dotaknil samih vrhov nogometa. Iz neznanega bogoslovca je postal vodja kluba. Odlično mu je šlo javno nastopanje, zelo dobro je sodeloval z mediji.
Življenje v semenišču je bilo pozabljeno, trenutkov za molitev pa je bilo v intenzivnem vrvežu nogometnega sveta vedno manj. Duhovniško obleko je zamenjal suknjič, semenišče pa pisarne in igrišča.
"Seme poklica je bilo skrito. Bili so trenutki klica in trenutki niča. Imel sem dekleta, zabaval sem se, potoval, užival sem kot kdorkoli drug," se spominja David. Slava in moč sta ga očarali, vendar se v takšnem okolju ni počutil popolnoma izpolnjenega ali srečnega. Misel na duhovništvo v njem še ni povsem izzvenela.
Vrnitev domov
Po sedmih letih je zapustil Monterrey in odprl svoje podjetje, Božji klic v duhovništvo se je znova okrepil.
"Vrnitev ni bila lahka, ker so me že enkrat odslovili. Potrkal sem na vrata semenišča. Ni bilo lahko, ker takrat ni bilo škofa. Trajalo je leto dni, da so me sprejeli. Čeprav je minilo že deset let, so še vedno hranili moje podatke. Sprejeli so me pogojno, toda nazadnje sem le bil posvečen v duhovnika," se spominja.
Nove preizkušnje
V semenišču se je soočil z resno prirojeno boleznijo, zaradi katere so ga morali operirati na odprtem srcu. Operacije ga je bilo zelo strah, vendar ga je predanost Devici Mariji iz Guadalupe preplavila z mirom, vero in upanjem.
Za bogoslovca preizkušenj po operaciji še ni bilo konec: nekaj mesecev pozneje je zbolel in umrl njegov oče. V teh težkih trenutkih se je uril v potrpežljivosti.
Nazadnje je David le izpolnil svoje sanje in je danes v službi Cerkve. Kot duhovnik služi v nadškofiji Monterrey, v Latinskoameriškem škofovskem svetu in Mehiški škofovski konferenci. Škofje so prepoznali njegove sposobnosti in talente in mu zaupali različne naloge. Tako se David v Cerkvi že štiri leta odlikuje po svojem delu na področjih komuniciranja, trženja in nogometa.
Kljub temu, da so ga nekoč vrgli iz semenišča, je tako postal duhovnik v službi Katoliške cerkve.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Veronika Snoj.
