Zakaj me je strah zveze?

Je vaša zveza spet razpadla in se sprašujete, zakaj? Ste morda v razmerju, za katerega se zdi, da sta s partnerjem na mrtvi točki?

Vsak od nas ima določene misli in občutke, ki jih lahko poimenuje, razume in izrazi. V takšnih primerih imamo v roki krmilo, ki nam lahko pomaga, da ostanemo na čolnu našega odnosa med življenjskimi nevihtami, ki se nam bodo verjetno zgodile.

Imamo pa tudi misli in izkušnje, za katere niti ne vemo, da jih imamo, in s katerimi je naše življenje kot raziskovanje neznanega terena. Slednje lahko ozavestimo tako, da se opogumimo in si dovolimo razmišljati o tistem, o čemer si prej nismo dovolili.

Običajno tega ne zmoremo sami; potrebujemo nekoga, ki nam bo pri tem pomagal. 

Biti v zvezi pomeni iskati čustveno in telesno bližino z drugo osebo. Iz različnih razlogov pa se lahko zelo bojimo intimnosti in se zato bolj ali manj zavestno oddaljujemo od druge osebe.

Kaj lahko storimo s temi nasprotujočimi si težnjami?

Najprej morate težave prepoznati in poskušati razumeti, zakaj si po eni strani zelo želite biti z nekom, po drugi strani pa mu niste sposobni biti blizu.

Biti v razmerju pomeni biti odvisen. To je lahko tisto, kar vas straši. Če vam nekdo postane blizu in pomemben, postanete na nek način odvisni od te osebe.

Ponavadi nam je o tem težko razmišljati. Živimo v kulturi, ki spodbuja samozadostnost, čeprav je odvisnost v resnici del vsakega človeškega odnosa in se ji ni mogoče izogniti. To iluzijo v sebi lahko ustvarimo le tako, da se oddaljimo od realnosti lastnega srca.

Odvisnosti se lahko bojimo iz zelo različnih razlogov. Na kaj vas spominja? Morda jo doživljate kot ponižanje ali nekaj sramotnega, kar morate skriti pred seboj. Morda razmišljate o navezanosti ali odvisnosti, ki ste jo imeli do vzgojiteljev v vašem otroštvu.

Razumevanje trpljenja, ki ga nosite v sebi, vam lahko pomaga zgraditi bolj izpolnjen odnos in vam omogoči, da se izognete prisilnemu, slepemu ponavljanju bolečih življenjskih izkušenj.

Bližina nam lahko predstavlja tudi grožnjo, saj nas izpostavlja odkrivanju tega, kar je v nas nezaželeno in zavrženo. Bojimo se lastnih agresivnih občutkov ali spolnih impulzov, ki jih sproži globlja vez. V takšnem položaju v nekem delu sebe raje ostanemo na ravni površnega poznanstva. Ne želimo tvegati in si dati priložnosti, da bi nekdo sprejel tisto, česar v sebi ne toleriramo.

Včasih nam je težko ohraniti bližino, če jo dojemamo kot enotnost, vsako manifestacijo ločitve pa doživljamo kot bolečo zapustitev. Nezavedno si lahko prizadevamo odpraviti vse razlike v odnosu, saj se le tako v njem počutimo varne. Vendar to ni mogoče in prej ali slej bomo boleče razočarani.

Mnogi vemo, da se je v vsakem odnosu neizbežno soočati z najrazličnejšimi težavami, pa vendar iščemo nekoga, ki bo v celoti zadovoljil naše potrebe in nam nudil popolno podporo.

To je lahko posledica dejstva, da nam je zelo težko prenašati življenjske frustracije ali izkusiti bolečino, povezano z dejstvom, da nas je nekdo razočaral. Odpuščanje je zelo težak in zahteven psihološki proces, vendar je ključni vir sposobnosti vzdrževanja tesnih in zagotovo nepopolnih človeških odnosov.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Veronika Snoj.