5 nasvetov za pomoč pri vzgoji obvladljivih otrok

Otroštvo je obdobje nedolžnosti, velikih sanj in smeha. To je čudovito obdobje, ki pa ga je včasih malce težko usmerjati. Malčki si prizadevajo razumeti svet in da bi jim to uspelo, morajo izkusiti njegove meje. Vloga staršev je bistvena in nenadomestljiva, saj postavljajo meje in otroke usmerjajo k dobremu.

Otroci so pozneje vedno hvaležni, da odraščajo v gospodinjstvu, kjer veljajo jasna pravila, če so ta le pravična in dosledna.

Ponujamo vam pet nasvetov za pomoč pri vzgoji otrok, katerih vedenje je obvladljivo:

Tudi če naredite vse, kar je v vaši moči, da bi bili vaši otroci zadovoljni, je včasih težko doseči, da vas ubogajo. Toda tisto, kar predvsem iščejo, je zelo preprosto: vašo ljubezen. Temeljnega pomena je, da v družini ustvarite ozračje, saj to posredno prispeva k vzgoji in razvoju otrok.

Gary Chapman je zakonski svetovalec, ki ga pari dobro poznajo zaradi njegove knjige Pet jezikov ljubezni. Njegova predpostavka: tudi če se imata rada, medsebojna komunikacija ni vedno preprosta. Razlikuje pet načinov izražanja ljubezni glede na osebnost vsakega posameznika: besede potrditve, posvečen čas, darila, usluge in telesni dotik. Če želite poiskati jezik ljubezni, ki ga bo vaš otrok razumel, ga preprosto vprašajte: "Kako veš, da te imam rad?"

Otrokom ni vedno preprosto najti svojega mesta v družini. Psihologi celo pravijo, da nekateri otroci naravno pretiravajo s svojimi značajskimi lastnostmi, da bi izstopali od svojih sorojencev. Zakaj to počnejo? Verjamejo, da je ljubezen igra z ničelnim izidom. Zato se bojijo, da bi bili manj ljubljeni kot njihovi vrstniki. Toda ljubezen se ne deli s številom otrok! Ravno nasprotno, pomnoži se.

Da bi si to lažje predstavljali, vam predlagamo naslednjo zamisel: na list papirja narišite dve veliki srci (eno za mamo, drugo za očeta), v notranjosti pa majhna srca enake velikosti z imeni (ali fotografijo) otrok. S tem boste pokazali, da ima vsakdo svoje mesto in da je ljubljen prav tako kot vsi drugi. To risbo lahko razstavite na mestu, kjer jo bo videla vsa družina – recimo na hladilniku v kuhinji.

"V začetku je bila Beseda," pravi apostol Janez v uvodnem delu svojega evangelija. Beseda daje življenje. Podobno imajo besede moč, da dajejo življenje in spodbudo ljudem vseh starosti.

Vedno je dobro povzeti ljubezensko zgodbo, katere del je vaš otrok, če je le mogoče, s fotografijami. Pripovedujete lahko zgodbo o vajinem odnosu: kot par, kot starša, opišete nosečnost in kako je bil otrok sprejet, ko se je rodil (ali ko ste ga posvojili). Pripovedujte o radostih in trpljenju, ki ste jih doživljali, in ubesedite svoja čustva.

Tako bodo vaši otroci lahko razumeli, ali so si določene pretekle dogodke napačno razlagali kot znamenje pomanjkanja ljubezni z vaše ali zakončeve strani. To jim bo pomagalo, da se znebijo občutkov tesnobe.

Včasih bodo vaši otroci morda potrebovali premor. Kadar otrok prestopi mejo, lahko resnično pomaga, če ga za nekaj minut osamite v njegovi sobi, da se umiri, kar prepreči družinski spor. Kako dolgo bo trajal premor, je odvisno od otroka in okoliščin, toda psihologi pri starosti treh let priporočajo največ 10 minut.

Po premoru je pomembno, da se z otrokom pogovorite o dogajanju. Lahko mu postavite vprašanja, kot so: "Kako se počutiš? Zakaj si se tako obnašal? Kako se počutiš glede tega? Se lahko obnašaš lepše? Če se boš obnašal lepše, kako ti bo to pomagalo?"

Usmerjanje svojih čustev je življenjska naloga. Poimenovanje čustev otrokom pomaga, da jih sprejmejo, se od njih oddaljijo ter tako izboljšajo svojo samozavest in samonadzor. Pri tem jim lahko pomagate tako, da jih naučite prepoznati in povezati njihove telesne občutke (solze, trenutek otrplosti, živahnost, zardelost obraza, želja po begu …) s čustvi ter jih vprašate, zakaj se tako počutijo in kaj potrebujejo, ko ta čustva izkušajo.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.