4 ključne stvari, ki jih ne smemo pozabiti ob skrbi za starostnike

Družba danes napreduje z vrtoglavo hitrostjo, zavedati pa se moramo, da obstaja generacija ostarelih, za katere je vse to dogajanje morda nekoliko prehitro.

In vendar: brez teh ostarelih gospa in gospodov nas danes ne bi bilo tukaj. Zato moramo svoje ostarele sorodnike, prijatelje in sosede predvsem spoštovati in resnično ceniti zaradi številnih stvari, ki nas jih lahko naučijo še danes.

Pri skrbi za naše stare starše ali druge ostarele člane našega občestva moramo upoštevati nekatere dejavnike in občutke, s katerimi se bodo morda morali soočiti, ter načine, kako jim lahko pri tem pomagamo:

Moja mama pri svojih 78 letih končno več ne hiti navkreber po strminah, kjer živi. Povsem naravno se je upočasnila. Vidim, da je zaradi tega nekoliko razočarana, čeprav priznava, kako zelo hvaležna je, da ji telo še vedno tako dobro služi. Žal se ji je poslabšal tudi sluh. Vidim, kako jo zmede, kadar okoli nje klepeta več ljudi naenkrat.

Kako ji lahko pomagam? No, vsakdo izmed nas se težko sooča s telesnimi razlikami, toda preproste stvari, kot je neposreden pogovor z njo, so vsekakor v pomoč.

Poleg tega poskušam poskrbeti, da upočasnim svoj tempo, kadar hodim ob njej. Z veseljem jo spodbujam pri vseh stvareh, ki jih še vedno zmore!

Pripraviti pa se moram tudi na čas, ko moja mama ne bo več tako zlahka hodila ven in se gibala. Del tega je moje zagotovilo, da ne bo sama, kar jo gotovo pomiri. Pomembno je, da se zaveda, kako lahko najdemo ustrezne rešitve, če bosta hiša in vrt zanjo nenadoma preveč – je namreč trmasto samostojna in nerada prosi za pomoč.

Ko je treba prositi za pomoč, se mnogi ostareli počutijo enako. Eden od načinov, kako se lahko odzovemo na njihov odpor, je ta, da jim zagotovimo pomoč, še preden se ostareli sami zavejo, da jo potrebujejo. Poskrbite za nekaj osnovnih opravil, ki jih lahko opravite med obiskom, kot je odnašanje smeti ali manjša popravila.

V delo lahko vključite tudi otroke in ostarelemu družinskemu članu ali prijatelju razložite, da vam delajo uslugo. Zahvaljujoč njim se vaši otroci učijo dragocenih veščin skrbi za druge!

Čeprav nihče izmed nas ne ve, kdaj nas bo nebeški Oče poklical k sebi, se v mlajših letih počutimo nekoliko bolj nepremagljive. Stvari odlagamo v prihodnost, saj se nam jutrišnji dan zdi samoumeven. Z leti pa se ljudje vedno bolj zavedamo, kako dragoceno je življenje.

Letošnje poletje je bilo za moje starše še posebej kruto. Izgubila sta tri zelo tesne prijatelje, dvema drugima pa so zdravniki postavili diagnozo demence. Takrat sem prvič videla, kako sta resnično ranljiva.

Moja mama se zdaj nekoliko bolj drži mojega očeta, saj vem, da se zelo boji dneva, ko bo eden od njiju umrl. Po 57 letih zakonskega življenja je to povsem razumljivo. Vidim, da ne gre za strah pred smrtjo, temveč za vprašanje, kako bo eden živel brez drugega. Vidita, kako se njun krog prijateljev krči, in ta možnost postaja vedno stvarnejša.

Smrt je seveda neizogibna, vendar je najboljši način za pomoč ostarelim družinskim članom in prijateljem ta, da jim stojimo ob strani. Včasih je to tako preprosto kot telefonski klic, s katerim preverite, kako se počutijo.

Pomembno je tudi, da načrtujemo skupno preživljanje časa in jim tako omogočimo, da se lahko česa veselijo, ko se soočajo z bolj negotovo prihodnostjo.

S sorojenci smo tudi spoznali, kako se naši starši radi vračajo v preteklost. Veliko več se spominjata kot nekoč in čutita potrebo, da se pogovarjata o ljudeh, ki jih njuni otroci ne poznamo.

Pomembno je, da jim dovolimo te trenutke deliti z nami. Tako lahko izvemo več o njih in včasih tudi o norčijah, ki so jih nekdaj počeli, kar je vedno zabavno!

Prav prisrčno je, kako se lahko z ostarelimi sorodniki dobesedno sprehajamo po njihovi poti spominov. Če je lepo vreme, skočite v avto in se skupaj odpravite v kraje, ki so jim pri srcu. Ti trenutki so lahko dragoceni tako za mlade kot za stare.

Ena najpomembnejših stvari, ki jih potrebujejo naši ostareli, je občutek, da so še vedno cenjeni. To pomeni, da moramo prisluhniti njihovim nasvetom, še posebej zato, ker jih resnično premorejo celo skladovnico.

Prav tako jih lahko povabimo, da so dejavni v našem življenju. Poskrbite le, da boste dovolj potrpežljivi, če bodo imeli težave z upravljanjem nove otroške opreme ali najnovejše tehnologije.

In ko smo ravno pri tehnologiji: zelo pomembno je, da si vzamemo čas in jim pomagamo pri usvajanju novih načinov poslovanja, kot so recimo brezstični plačilni sistemi, še posebej, če bo to postalo del njihovega vsakdana.

Ljudje pa se počutijo cenjene tudi takrat, ko preprosto skupaj z njimi preživljamo čas. Zato poiščite bližino svojih ostarelih družinskih članov, uživajte v njihovi družbi in ne pozabite: njihova telesa so se morda res postarala, v sebi pa se pogosto počutijo desetletja mlajše in se še vedno želijo vključevati v življenje v vsej njegovi polnosti.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.