Kako v življenju občutiti pravo srečo in svobodo

"Ko ne ohranjam meja, ljudje podcenjujejo moje dosežke in me obravnavajo kot nekoga, ki je dosegel zelo malo. Jemljejo me za samoumevnega," je nedavno komentiral znanec.

Vam je to znano? Nekateri imamo težave s postavljanjem meja in ko jih končno začnemo postavljati, to preseneti tako okolico kot nas same.

"Bistvo ni v tem, da bi se bali, da vas ne bodo marali. Ne pravim, da bi morali živeti svoje življenje tako, da vas nihče ne bi maral, in nikakor vas ne spodbujam, da delate slabo. Ne mešajte teh pojmov. Pogum biti srečen vključuje tudi pogum, da vas nihče ne mara. Če boste drzni, vam medosebni odnosi ne bodo več v breme," lahko preberemo v knjigi.

Nekoč sem od neke zobozdravnice slišala, da pacienti njenih nasvetov ne jemljejo resno, ker je prijazna in sočutna. Mislijo, da ni razloga za skrb, ker je med razlago prijazna in nasmejana.

Če ste oseba, ki se trudi biti prijazna in je nihče ne sliši, vas spodbujam, da vadite postavljanje osebnih meja. Na list papirja napišite: "Postavljaj meje" in ga postavite na vidno mesto. Prebirajte ta napis in se urite v tem dejanju.

Če je ta veščina za vas nova, se je boste morali priučiti; tega ne more nihče narediti namesto vas. Če se ne spoštujete, vas tudi drugi ne bodo spoštovali. Če ne boste postavili svojih meja, vas bodo drugi poteptali.

Avtorja v knjigi predstavita primer moškega, ki želi postati pisatelj, vendar svojim sanjam ne sledi. Za dejstvo, da mu ne uspe končati nobene knjige, krivi svojo službo. Kaj je pravi razlog za njegovo pasivnost?

"Ne želi se angažirati; namesto tega pušča odprta vrata: 'Lahko bi, če bi poskusil'. Svojega dela ne želi izpostavljati kritiki; izogiba se spopadu z resničnostjo, v kateri bi lahko ustvaril slab roman in se izpostavil neodobravanju. Želi živeti v kraljestvu možnosti."

Kakšna je prihodnost uresničitve njegovih sanj, če do pisanja ohranja takšno držo? Vedno bo našel kakšen razlog, da jim ne bo sledil; enkrat še ne bo dovolj star, drugič se bo moral posvečati družini.

V mojem krogu prijateljev in znancev je nekaj pisateljev in nekaj takih, ki bi to radi postali. Ker sem tudi sama soavtorica več knjig, me ljudje sprašujejo za pisateljske nasvete. Odgovarjam jim z besedami ameriške pisateljice Regine Brett: "Hočeš biti pisatelj? Piši. Ali to zahteva požrtvovalnost? Ja. Se boš moral čemu odreči? Seveda. Ali boš neprespan, ker je to tvoj hobi, s katerim (še) ne moreš plačati položnic? Drži. Je vredno? Nedvomno!"

Avtorja uspešnice nas spodbujata, da ljudi na naši življenjski poti obravnavamo ne kot tekmece, ampak kot sopotnike.

"Ko medosebne odnose obravnavate kot tekmo, srečo drugih obravnavate kot svoj neuspeh, zato v tem ne morete uživati. Ko človeku uspe izstopiti iz vzorca rivalstva, potreba po zmagi nad nekom izgine."

Avtorja trdita, da se s takšnim pristopom osvobodimo strahu, uživamo v sreči drugih in celo prispevamo k njej.

"Bog, daj mi vedrino, da sprejmem tisto, česar ne morem spremeniti, pogum, da spremenim, kar lahko, in modrost, da bom vedno sposoben razlikovati enega od drugega."

Kaj potrebujemo na poti do uresničitve naših sanj? Pogum.

Toda kako smo lahko pogumni v trenutkih, ko nas odslovijo v službi in ne moremo najti nove zaposlitve?

Iz lastnih izkušenj vam lahko povem: zaupajte, naredite, kar je v vaših zmožnostih, in prosite svoje bližnje za podporo. Zaupajte, da ste v Božjem varstvu in da vam bo pomagal priti iz te situacije, tudi če tega danes ne vidite tako.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Veronika Snoj.