5 pomembnih korakov do izpolnjenega življenja

Ko razmišljamo o boljši organizaciji, iščemo vedno bolj učinkovita orodja, s katerimi bi jo dosegli. V družbi, usmerjeni k produktivnosti, jih ne manjka. Vendar pa je pomembno, da najrazličnejša orodja in sezname opravil ovrednotimo tako, da bodo v skladu s končnim ciljem našega življenja.  

Namen našega življenja ni, da bi zadostili svojemu egu in bili čim bolj produktivni. Če bomo živeli le za slavo in udobje, bomo zagotovo zgrešili smisel svojega obstoja.

V knjižici Duhovne vaje Ignacij Lojolski na začetku določi "načela in temelje" vaj: "Človek je ustvarjen, da hvali, spoštuje in služi Bogu, našemu Gospodu, in tako rešuje svojo dušo, druge stvari na zemlji pa so ustvarjene za človeka in mu pomagajo pri uresničevanju cilja, za katerega je ustvarjen."

Služiti Bogu in mu dajati slavo na vseh področjih našega življenja, tudi z najmanjšimi vsakodnevnimi dejanji, bi torej moral biti smisel našega obstoja. Apostol Pavel nas v tem smislu spodbuja: "Najsi torej jeste ali pijete ali delate kaj drugega, vse delajte v Božjo slavo." (1 Kor 10,31)

"Velikodušnost je vrlina tistih, ki menijo, da so vredni velikih stvari, tistih, ki se zavedajo svojega dostojanstva in veličine ter to potrjujejo v dejanjih," (Napotki Ivane Orleanske, 2020). Z vzgojo smo se naučili pomena in vrednosti ponižnosti, torej tega, da smo zvesti sebi in govorimo resnico.

Obstaja še ena prav tako pomembna vrlina, o kateri slišimo manj pogosto: velikodušnost. Ta je bistvena, če želimo razumeti veličino naših duš in poslanstvo, h kateremu je poklican vsak od nas.

Velikodušnost kristjana temelji na lastnem dostojanstvu Božjega sina oz. hčere. Ni večjega dostojanstva od tega. Namesto da si prizadevamo za samospoštovanje (ki ga avtor opredeljuje kot psihološki občutek), bi morali razvijati vrlino velikodušnosti.

Izpolnjeno življenje pomeni, da znamo prepoznavati prioritete. Sveto pismo nas v tem pogledu razsvetljuje z zapovedjo o "sobotnem dnevu", zapisano v peti Mojzesovi knjigi (5, 12-15) in drugi Mojzesovi knjigi (20,8-11). "Pazi na sobotni dan in ga posvečuj, kakor je zapovedal Gospod, tvoj Bog!" Judovski čas je tako strukturiran okoli dneva počitka in slavljenja Boga, ki osvetljuje vse druge dni v tednu. Šabat (ki ga Judje praznujejo v soboto) usmerja judovsko življenje k pravemu namenu: živeti v Božji navzočnosti in prijateljstvu, v občestvu s stvarstvom.

Kot kristjani smo poklicani, da nedelje posvetimo "počitku z Bogom": gremo k sveti maši, posvetimo čas branju in premišljevanju Svetega pisma, molitvi, slavljenju, vključno s stvarstvom, preživljamo čas z družino ter se vzdržimo nakupovanja ali dela.

Po mnenju teologinje Sylvaine Lacout si s prostovoljno odpovedjo dejavnostim ob nedeljah, tudi če nismo dokončali "seznama opravil" za ves teden, postavimo zdrave meje. S tem okrepimo svojo neodvisnost od produktivnosti in družbe, ki si prizadeva za čim boljšo učinkovitost. Moč črpamo od Boga in mu predamo vodenje svojega življenja in "našega" časa. Z Bogu posvečenim dnem bomo zagotovo določili prave prednostne naloge in krepili duševni mir.

Naš čas je omejen in zato dragocen. Da bi se razbremenili nepotrebnih nalog, je koristno, da opredelimo svoja glavna področja odgovornosti. Po mnenju pastorja Tima Challiesa nam tudi prilika o talentih daje nauk, da Bog nagradi tiste, ki zvesto upravljajo zaupane jim dobrine (Mt 25,14-30).

Vprašajmo se: Katere dobrine mi je Bog zaupal? Katere odgovornosti mi je zaupal?

Avtor predlaga vajo, ki nam bo pomagala odgovoriti na vprašanji in urediti prednostne naloge. Ta nas spodbuja, da opredelimo naša glavna področja odgovornosti, na primer:

- osebno (skrb za moje telo, dušo, mojo duhovno rast);

- družina (moje družinske odgovornosti, upravljanje doma, finance, vzgoja otrok);

- delo (odgovornosti na delovnem mestu, projekti, ki jih želim udejanjiti);

- delo za Cerkev in evangelizacijo (širjenje dobre novice, služenje Cerkvi, sodelovanje v dobrodelni organizaciji);

- prijatelji/okolje (skrb za prijatelje in ljudi okoli mene).

Avtor nas nato povabi, da si ogledamo svoje dejavnosti in se vprašamo: ali so moje dejavnosti v skladu z mojim poslanstvom? Podobno, kot so naše omare prepolne oblačil, ki jih nikoli ne oblečemo, lahko tudi naše vloge, naloge in celo projekti ne ustrezajo našemu poslanstvu ali ga celo omejujejo.

Ko je ta okvir vzpostavljen, pridejo na vrsto ustrezna orodja za vzpostavljanje vsakodnevnih navad in s tem izogibanju odlašanju in lenobi. Obstaja množica pripomočkov, ki nam pomagajo bolje upravljati naše naloge, jih načrtovati v dnevnem redu in razvrščati informacije, ki jih potrebujemo na delovnem mestu ali v zasebnem življenju. Pomembno je, da poiščete orodja, ki vam bodo najbolj ustrezala.

Ne nazadnje pa sta bistveni še dve sestavini: popustljivost do samega sebe (kajti le Bog lahko izpolni naš dnevni seznam opravil!) in odprtost za nepričakovano, da lahko v celoti sprejmemo Božje delovanje v našem življenju po zgledu dobrega Samarijana (Lk 10,25-37).

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila francoska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Urška Kolenc.