Norveški dramatik in pisatelj Jon Fosse je prejemnik Nobelove nagrade za književnost za leto 2023. Fosse, ki ga je Nobelov odbor izbral zaradi "obilja dram, romanov, pesniških zbirk, esejev, knjig za otroke in prevodov", se je leta 2012 pridružil Katoliški cerkvi. Že takrat je bil zelo priznan pisatelj.
Fosse svoj proces pisanja opisuje kot "izkušnjo prihoda na nov kraj". V pogovoru za znameniti časnik New Yorker je povedal:
Imel je tudi težave z alkoholizmom in napadi tesnobe. V pogovoru za medije leta 2013 je Fosse dejal, da se je "približal tistemu, čemur na Norveškem pravimo 'Mati Cerkev', torej Katoliški cerkvi".
Svojemu spreobrnjenju v katolištvo pripisuje zasluge, da mu je pomagalo pri reševanju njegovih težav.
Katoličani predstavljajo le pet odstotkov norveškega prebivalstva, toda Katoliška cerkev je po številu zabeleženih članov druga največja verska skupnost v državi.
Število katoličanov se je v zadnjih 20 letih močno povečalo in katoličani imajo pomembno vlogo v norveški družbi. Erik Varden, Norvežan, ki je bil leta 2020 imenovan za škofa v Trondheimu, je prav tako spreobrnjenec.
Ustvarjalna poklicna pot
Jon Fosse je bil že dovršen pisatelj, ko je v devetdesetih letih preteklega stoletja začel pisati za gledališče. Nobelov odbor ga je označil za "enega najpogosteje uprizarjanih dramatikov na svetu". Za svoje igre je leta 1996 prejel prestižno Ibsenovo nagrado.
Bralci v angleško govorečem svetu so na Fosseja postali pozorni ob romanih, ki jih je Norvežan začel pisati po svojem spreobrnjenju, v slovenščino pa je preveden njegov roman Melanholija I ter drame Ime, Punca na zofi in Noč poje pesmi svoje.
Sedem romanov in en stavek
Sedem romanov, ki sestavljajo njegovo priznano Septologijo, govori o starajočem se slikarju: ta razmišlja, ali je njegova zadnja slika, ki je videti kot Andrejev križ, dokončana ali ne. Premišljuje tudi o svojem življenju in odnosu z Bogom.
Drzno delo je napisano v obliki enega samega izredno dolgega stavka. "Mojih knjig se ne bere zaradi zapletov," je Fosse nekoč dejal v pogovoru za medije. Svoj slog pisanja označuje kot "počasno prozo" in "mistični realizem".
Gregory Wolfe, založnik in urednik založbe Slant Books, je za Aleteio povedal:
Fossejevo prozo pravzaprav primerjajo z bogoslužjem: uporablja veliko preprostih besed in podob ter ponavljanj, s katerimi vzbuja spomin, hrepenenje in duhovno iskanje. Kot spreobrnjenec v katolištvo molitev neposredno vključuje v svoje zgodbe. Bralci, ki so pripravljeni sprejeti kratek "učni ovinek" prilagajanja njegovemu pripovednemu slogu, bodo bogato nagrajeni s pisateljem malodane mistične senzibilnosti."
Nobelovo nagrado za književnost vsako leto podeljuje Švedska akademija v Stockholmu na Švedskem. Med Nobelovimi nagrajenci so nekateri največji pisatelji zadnjega stoletja, med njimi Rudyard Kipling, Thomas Mann, Albert Camus in katoliška pisateljica Sigrid Undset.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
