Vprašanje bralke:
Velikokrat berem in slišim "če sta dva ali trije zbrani v mojem imenu, sem jaz sredi med njimi". Jaz sem sama in sama molim, je Bog tudi z menoj? Vprašala sem že duhovnika, pa nisem dobila odgovora.
Marija
Odgovarja msgr. dr. Marjan Turnšek, upokojeni mariborski nadškof:
Kdor resnično moli, je Bog gotovo z njim. Seveda poznamo veliko vrst molitve in tudi veliko načinov Božje navzočnosti med nami. Težko je soditi, katera molitev je boljša; pravzaprav, če je resnična, je vsaka molitev najboljša.
Resnična pa je takrat, ko je živo srečanje z osebo Boga; pa naj bo to prva (Oče), druga (Sin) ali tretja (Sveti Duh) Božja oseba. Resničnost vsakokratnega srečanja pa ni odvisna od našega trenutnega doživljanja, tako čustvenega, razumskega ali celostnega.
Gotovo je Bog z nami tudi, ko molimo sami. Pravzaprav je veliko molivcev, ki molijo sami, ker nimajo nikogar, s komer bi molili. Ne nazadnje je tudi Jezus v svojem zemeljskem življenju večkrat molil sam, celo cele noči se je sam in na samem pogovarjal z Očetom. Zato ne padimo v skušnjavo, da ne bi molili, ker smo pač sami in bi mislili, da je takšna molitev manj vredna.
Kaj pa je vendarle Jezus mislil, ko je rekel, kot je zapisal Matej: "Kjer sta namreč dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem sredi med njimi," (18,20). Najprej je prav, da Jezusovo izjavo pozorno preberemo in ugotovimo, da ne govori zgolj o molitvi, ampak o kakršnemkoli druženju v Jezusovem imenu.
Dva sta lahko združena v zakonskem življenju v Jezusovem imenu in je on med njima; druga dva pa živita zakon v svojem imenu in Jezusa ni med njima; lahko se zberemo k pomoči bližnjemu ali k praznovanju rojstnega dne v Jezusovem imenu ali s kakšnim drugim namenom – Božja navzočnost je v obeh primerih različna.
Jezusov rek hkrati spominja, da je Cerkev nekaj občestvenega, da smo nujno potrebni drug drugemu in da je prav, da težimo k druženju v njegovem imenu, saj smo tako tudi bolj žive priče njegove navzočnosti v svetu. Kadar nas je več kristjanov skupaj, smo že sami po sebi drug drugemu simbol Božje navzočnosti in delovanja, saj smo po krstu udje istega Kristusovega skrivnostnega telesa.
In prav iz tega zadnjega spoznanja lahko sklenemo, da tudi ko človek moli sam, pravzaprav ne moli sam.
Kajti če se resnično pogovarja s poveličanim Kristusom, so v njem na skrivnosten način navzoči vsi njegovi "udje", ne samo on kot "Glava" svojega skrivnostnega telesa, ki je Cerkev. Zato kar pogumno in z veseljem ter pogosto molite tudi sami. Če pa imate priložnost, pa povabite k molitvi še koga ali pa se sami odzovite na povabilo koga drugega k molitvi.
Prispevek je bil najprej objavljen v tedniku Družina, letnik 72, številka 40.
