Postanite mojstri v razločevanju

Papež Frančišek je leta 2022 pripravil cikel katehez o duhovnem razločevanju. Pravzaprav je to tako pomembna življenjska lekcija, da jo moramo posredovati svojim otrokom.

V drugi polovici leta 2022 je papež Frančišek 14 katehez namenil duhovnemu razločevanju. Z nagovori o elementih dobrega razločevanja je posredoval najpomembnejšo lekcijo za življenje.

Dobro razločevanje namreč ni nekaj, kar bi uporabili samo ob večjih, pomembnejših življenjskih odločitvah (izbira študija, poklica, poročenosti ali drugega življenjskega stanu), temveč je vsakodnevno dejanje, ki vpliva na naš odnos z Bogom in bližnjim ter na osebno izpolnjenost nas kot Božjih otrok. Sledi nekaj smernic.

Papež Frančišek poudarja, da "je treba v vsaki dnevni dejavnosti zavzeti stališče, in to v skladu z resničnostjo, ki se takrat pokaže".

Vsak dan se moramo odločiti, kaj bomo jedli, kaj bomo oblekli, kaj vse bomo počeli v 24 urah. Seveda lahko delujemo po načinu "avtomatskega pilota", ne da bi se zavestno odločali, toda konec koncev je tudi to odločitev. Papež Frančišek rad poudarja, da "se v vsem tem odločanju udejanjata življenjski načrt in naš odnos do Boga".

Prva lekcija, ki se je bomo naučili, je torej naslednja: nismo si izbrali kraja in časa našega rojstva, družbenega položaja, raznovrstnih resničnosti, s katerimi se soočamo v svojem življenju, a kljub vsemu se v svojem življenju nenehno odločamo.

Bog nas neskončno globoko ljubi, do te mere, da nas je naredil za svoje sinove in hčere. Kot poudarja papež Frančišek, "ljubezen lahko živimo le v svobodi". Razločevanje je dar od Boga, neločljivo povezano z našo svobodo.

Vsi hrepenimo po tem, da bi "imeli Boga na zvezi" in ga prosili, naj se namesto nas dobro odloči. Toda to ni Božja volja. Papež Frančišek nas vabi k premišljevanju resnice, ki ima globoke posledice na naše življenje: "Bog nas vabi, da presojamo in izbiramo: ustvaril nas je svobodne in želi, da živimo svobodno."

Sveti oče nas opominja, da je za dobro razločevanje potrebno poznavanje samega sebe. Vsak dan si je treba vzeti čas, se ustaviti, "izklopiti avtomatsko pilotiranje" in priklicati odrešujočo zavest.

V vsakodnevnih trenutkih samopreiskovanja, ki po papeževih besedah ne zahtevajo več kot le nekaj minut, si lahko zastavimo naslednja zelo preprosta vprašanja: "Kaj se je danes dogajalo v mojem srcu? Kaj me je zadovoljilo, izpolnilo? Kaj me je razžalostilo?"

Preprosto izpraševanje, ki ga lahko opravimo tudi skupaj z otroki. Takšno preiskovanje srca in misli nam pomaga, da se z določene razdalje ozremo na vsiljive neprijetne misli in jih racionaliziramo.

Naučili se bomo razločiti, kaj nas razveseljuje in kaj ugaša svetlobo v naši duši, prepoznali bomo "vstopne točke hudobnega duha", torej najšibkejše točke naše osebnosti, kamor se poskuša pritihotapiti hudi duh, da bi nas oddaljil od Boga.

V šesti katehezi o duhovnem razločevanju gre papež Frančišek še nekoliko dlje v definiciji razločevanja. Označi ga kot "narativni pristop". Drugače rečeno, ko želimo razločevati o svojih prihodnjih načrtih, se moramo za trenutek ozreti v preteklost in "najti srečne in težke trenutke, tolažbe in skrbi", ki smo jih doživljali v življenju.

Papež pravi, da je "naša življenjska zgodba najdragocenejša knjiga, ki nam je bila podarjena. In nepogrešljiva sestavina razločevanja". Preden sprejmemo večjo odločitev, upoštevajmo papežev nasvet in se lotimo "zbiranja dragocenih in skritih biserov, ki jih je Bog položil v našo zemljo".

Ko ujamemo nit našega življenja – po možnosti to vajo naredimo ob modrem človeku, ki nas posluša, – spet odkrijemo navzočnost Boga v čudežih našega življenja in jasneje sprevidimo, kam nas Bog kliče oziroma kakšno je naše poslanstvo.

Čeprav molimo, se sprašujemo in uporabljamo druge zelo koristne metode, še vedno velja, da je razločevanje zahtevna vaja za um in modrost. Lahko se nam zgodi, da se slabo odločimo, ali da ne uspemo vztrajati pri dobrem sklepu.

To je okusil sam apostol Pavel: "Ne delam namreč dobrega, ki ga hočem, marveč delam zlo, ki ga nočem," (Rim 7,19). Sveti oče pravi, da so očitki, zdrava zaskrbljenost in celo stanje žalosti Božje povabilo k rasti, k stopanju na novo pot , k spremembi našega življenja, približevanju Bogu.

Svetnice in svetniki, kot na primer Marija Magdalena, Avguštin ali Charles de Foucauld, so živeli v podobnem "dušnem pretresu".

Ko nas vest "grize in nam jemlje mir", se nas lahko loteva žalost, kar papež opiše kot "temna noč duše". "Žalost pomeni, da nič ne občutimo, vse je temno: toda iščimo Boga v tej žalosti." Ko se zavemo, da smo sprejeli slabo odločitev, naj to v nas prebudi pazljivost, ponižnost in odvisnost od Boga.

Ne trpinčimo se torej za pretekle slabe odločitve, le spominjajmo se jih, da bomo zaživeli lastno majhnost in občutili, kako zelo potrebujemo Božjo svetlobo, da nas razsvetli.

Ob velikih življenjskih preobratih se nam razločevanje lahko zdi vrtoglavo dejanje svobode, ki ga nismo vedno pripravljeni izvesti. Temelj dobrega razločevanja je trdna vzgoja o vrednotah, ki smo je bili deležni, in možnost osebnega srečevanja Kristusa v njegovi Besedi.

Božja beseda, katoliško učenje Cerkve, zaupna molitev, dar Svetega Duha, vse to so po papeževih besedah izhodišča, na katerih razvijamo pravo razločevanje.

Papež nas spodbuja, da okusimo milost duhovnega spremljanja ob duhovniku, redovniku ali laiku, pomembno je, da je "dovzeten za Svetega Duha". Ko spremljevalcu v zaupnosti spregovorimo o naših slabostih, "razkrijemo številne misli, ki jih hranimo in nas vztrajno oblegajo".

Pomaga nam "razkrinkati globoko nerazumevanje, ki ga imamo do samih sebe in v odnosu do Boga". Namen spremljanja je, da bi "začutili, kako nas Bog ljubi in ceni takšne, kot smo, sposobni delati dobre stvari zanj".

Predvsem pa nas sveti oče opominja, da je "razločevanje Božji dar, za katerega je treba vedno prositi, ne da bi se kdajkoli imeli za strokovnjaka ali samozadostnega na tem področju".

Vabi nas k izrekanju naslednje molitve:

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila francoska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Lucija Rifel.