Jezus je svojim učencem zelo jasno povedal, da bo v prihodnosti znova prišel. Njegov drugi prihod bo pomenil konec zemlje, kakršno poznamo.
Ob tem pa namenoma ni razkril natančnega dneva in ure, ko bo znova prišel.
Zakaj?
Sv. Efrem navaja možen razlog v komentarju k Diatesaronu, ki je v adventnem času vključen v brevir:
Da bi učenci ne vprašali, kdaj bo prišel, je Kristus rekel: "O tej uri ne ve nihče, ne angeli ne Sin. Ni vaša stvar, da bi poznali natančen čas ali trenutek dogajanja." Te stvari je ohranil skrite, da bi bili budni in da bi vsakdo izmed nas mislil, da bo prišel v našem času.
Jezus je svoje učence pogosto spodbujal, naj "bedijo" in se pripravljajo na njegov prihod.
Te besede niso bile namenjene le tistim, ki so ga poslušali, ampak ljudem vseh časov.
Pričakovanje Jezusovega drugega prihoda
Sv. Efrem nadaljuje svoj komentar o Jezusovi odločitvi, da ne pove natančnega dne svojega prihoda, in poudarja, kako bi bili dosti manj spodbujeni za pripravo, če bi natančno vedeli, kdaj se bo to zgodilo:
Če bi razkril čas svojega prihoda, bi njegov prihod izgubil svoj okus: ne bi bil več predmet hrepenenja narodov in dobe, v kateri se bo razodel. Obljubil je, da bo prišel, ni pa povedal, kdaj bo prišel, zato ga vsi rodovi in dobe nestrpno pričakujejo.
Če bi Jezus rekel, da bo znova prišel leta 3000, bi bili manj spodbujeni, da "bedimo". Namesto tega bi si morda rekli: "Jezus ne bo prišel v času mojega življenja, zato mi ni treba storiti ničesar, da bi se pripravil na njegov prihod."
Jezus, ki naša srca pozna bolje kot mi sami, je vedel, kaj mora storiti, in nam ni povedal dneva ali ure svojega prihoda.
Sv. Efrem svoje premišljevanje sklene z zapisom: "Ko nam je Gospod zapovedal, naj bomo budni, je mislil na budnost v obeh delih človeka: v telesu, pred nagnjenostjo k spanju; v duši, pred otopelostjo in bojazljivostjo. Kot pravi Sveto pismo: 'Prebudite se, pravični', in 'Vstal sem in sem še naprej z vami'; in spet 'Ne bojte se'. Zato se v tem služenju ne bojimo."
Bodimo budni v pričakovanju Gospodovega prihoda.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
