Obhajamo božične praznike. Za kristjane božič pomeni prihod Boga med nas v ubogem, šibkem in krhkem betlehemskem detetu.
To je velika skrivnost krščanske vere: Bog je postal človek in postal eden izmed nas, da bi se nam lažje razodel in nas pritegnil k sebi.
Nemški mistik Angelus Silesius (1624–1677) je zapisal, da bi tudi tisočkratno rojstvo Jezusa v Betlehemu ne imelo nobene vrednosti, če se ne rodi v meni, v tebi, v vsakem od nas!
Ta misel nas vsakič znova vabi k razmisleku osebnega doživljanja božiča. Prav je, da se vprašamo, kako sprejemamo skrivnost Božjega rojstva v okoliščinah, v katerih živimo in ali prepoznavamo znamenja, po katerih se nam Bog razodeva v aktualnem času.
Ta razmislek je še posebej na mestu v času, ko se zdi, da to, kar praznujemo na zunaj, nima veliko skupnega z božično skrivnostjo. Bog nas je vzljubil do te mere, da nam je dal dostojanstvo Božjega otroštva.
Novorojeni je Emanuel, je Bog z nami. Nismo sami! Vsak kristjan, ki se zaveda svojega stanu in se tega veseli, krepi v sebi Božje življenje in povezanost z Bogom in brati.
Praznovati božič tako ne pomeni zgolj spominjanja zgodovinskega dejstva Gospodovega rojstva, temveč tudi to, da se Bog rojeva danes v vsakem, ki veruje in je odprt za njegovo oznanilo.
Na ta način se za nas in v nas uresničujejo besede evangelija: Danes se vam je v Davidovem mestu rodil Zveličar, ki je Kristus Gospod (Lk 2,11).
Božični prazniki bodo v nas obrodili sadove, če bo zunanje praznovanje hkrati izraz našega duhovnega doživljanja. Spodbudo za to nam daje prerok Sofonija, ki se obrača na ljudstvo in ga spodbuja, naj se veseli iz vsega srca, razlog veselja pa je, da je Gospod med nami in da nas rešuje zla (gl. Sof 3,14-15).
Praznovati božič pomeni sprejeti dar Boga, ki se izroča človeštvu in se odzvati na dar z veseljem in hvaležnostjo. Bog je postal človek kot ženin, ki objame nevesto, ljubljeno človeštvo.
Božič je dogodek, v katerem nam Bog z rojstvom otroka izroči svojo Besedo, ki je postala meso, in se nam je razodela z utelešenjem.
Postane viden vsakemu od nas. Povabljeni smo, da odpremo srce in v poslušnosti vere sprejmemo Božji prihod. Pri tem so nam zgled pastirji, ki so v preprostosti srca sprejeli oznanilo, ga ohranili v srcu, verovali in ga ponesli v svet.
Pri tem ne gre zgolj za besede, temveč za izkušnjo vere v skupnosti, ki lahko obogati brate in sestre.
V času, ko so se zaradi vojn in različnih oblik zla vrednote miru, sožitja, bratstva in solidarnosti skrhale, je božič priložnost in privilegiran trenutek, da sprejmemo Novorojenega Odrešenika, kralja miru. Utrdimo vero vanj, ki je Emanuel – Bog z nami, in bodimo v njegovi moči nosilci miru.
Avtor prispevka: novomeški škof Andrej Saje
Prispevek je bil najprej objavljen v reviji Magnificat, december 2022.
