Sv. Cecilija se je že v mladosti posvetila Jezusu: zaobljubila se je, da mu bo sledila kot nevesta, četudi bi jo to stalo življenja.
To se ni spremenilo, ko se je poročila s poganom, ki se je po poročni noči hitro spreobrnil v krščanstvo.
Francoski duhovnik in benediktinec Prosper Guéranger v svojem delu Bogoslužno leto predstavlja tri pomembne nauke o svetosti, ki jih lahko povzamemo iz njenega življenja.
1 ČISTO SRCE
Sv. Cecilija naj bi se pred poroko z Valerijanom zaobljubila devištvu: svojemu novopečenemu možu je rekla, da ji je bil dodeljen angel, ki naj bi varoval njeno čistost. Glede tega ni omahovala in celo njen mož je začel spoštovati to zaobljubo.
Deviškost v zakonu sicer ni vrlina, ki bi ji morali slediti vsi, toda sv. Cecilija je imela tudi v zakonu čisto srce. Čistost je namenjena vsem, ne le posvečenim osebam. Po njej se lahko ravnamo vsi, tako da priznavamo dostojanstvo zakona in ga ne zlorabljamo, pojasnjuje Guéranger:
Naj bo zakon z vsemi svojimi posledicami čistosti nekaj častnega; naj to ne bo več zabava ali potegavščina; naj očetovstvo in materinstvo ne bosta več preračunljivost, ampak stroga dolžnost: in kmalu bodo družina, mesto in narod znova pridobili svoje dostojanstvo in svojo moč.
2 STRASTNA GOREČNOST
Sv. Cecilija je bila goreča v svoji veri, saj je ljubila vse ljudi in si želela, da bi bili z njo združeni v krščanski veri.
Guéranger opeva ljubezen, ki so jo ti prvi kristjani imeli do bližnjega:
Pogani so govorili: "Glejte, kako se ljubijo med seboj!" In kako so si lahko pri tem pomagali? Po veri so bili namreč očetje in otroci. Kakšno materinsko nežnost je Cecilija čutila do duš svojih bratov že iz samega dejstva, da je kristjanka!
3NADČLOVEŠKI POGUM
Sv. Cecilija je pokazala nadčloveški pogum tudi sredi preganjanja in smrtne obsodbe.
Guéranger pojasni, kako nam lahko pogum sv. Cecilije pomaga pregnati strah v našem življenju in prepoznati našo končno usodo:
Ali smo pozabili, da smo na tej zemlji zgolj romarji? In ali je upanje v prihodnje dobro izumrlo iz naših src? Cecilija nas bo naučila, kako se znebiti strahu. V njenih časih je bilo življenje manj varno kot danes. Zagotovo je bilo takrat nekaj razlogov za strah, toda kristjani so bili tako pogumni, da so mogočni pogani pogosto trepetali ob besedah svojih žrtev.
Sv. Cecilija nam ostaja močan zgled in iz njenega kratkega življenja se lahko veliko naučimo.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
