8 priljubljenih katoliških običajev v Evropi, ki jih ne velja zamuditi

Marsikdo se bo letos odpravil na potovanje po Evropi. Če to načrtujete tudi vi, poskusite svoje potovanje uskladiti s kakšnim izmed čudovitih katoliških običajev, ki jih poznajo narodi stare celine.

(Seveda nič ne skrbite, če vam ne bo uspelo: o teh običajih lahko še vedno kaj preberete in jih dodate na svoj seznam opravil, ki jih na verske praznike izvajate sami ali z družino.)

Predstavljamo vam osem posnemanja vrednih več stoletij starih katoliških običajev iz vse Evrope, zaradi katerih so se določena mesta in države znašli na zemljevidu sveta.

Semana Santa ali veliki teden je globoko ukoreninjen katoliški običaj v Španiji. K obhajanju velikega tedna sodijo premišljeno zastavljene procesije, verski obredi in uprizarjanje svetopisemskih prizorov.

Sevilja prav posebej slovi po dramatičnih in čustvenih praznovanjih "svetega tedna".

K prazniku svetega Rešnjega telesa, ki ga na Poljskem obhajajo po vsej državi, prav posebej pa v Krakovu in Vroclavu, spadajo živahne procesije z duhovniki in številnimi banderi ter s cvetjem posejane ulice. Verniki se zbirajo in častijo sveto evharistijo ter praznujejo Božjo ljubezen do človeka, ki nam je podarjena prek Kristusovega telesa in krvi.

Podobno kot na Poljskem tudi v francoskih mestih, kot sta Avignon in Metz, Fête-Dieu ali telovo zaznamujejo procesije, pogosto okrašene z dovršenimi cvetličnimi preprogami. To je slovesen praznik, ki odraža pobožnost francoskih katoličanov do evharistije.

Če imate srečo in boste letos obiskali Pariz na pravi datum, zadnji četrtek v maju, vas bo morda ganilo, ko boste opazovali, kako se med procesijo ustavi ves promet na sicer močno obljudenih ulicah.

Camino de Santiago je znamenita romarska pot, ki vodi do stolnice sv. Jakoba v mestu Santiago de Compostela na severozahodu Španije in je vabljiva tudi za številne zvezdnike.

Romarji, znani kot "peregrinos", se na to pot odpravijo iz različnih duhovnih razlogov, ob tem pa romajo skozi slikovite pokrajine in znamenita zgodovinska mesta.

Praznik Marije, Zdravja bolnikov v Benetkah je katoliški običaj, ki sega v 17. stoletje. Romarji obiščejo baziliko Santa Maria della Salute ter prosijo Marijo za zdravje in dobro počutje. Praznik obhajajo 21. novembra, baziliko Marije, Zdravja bolnikov pa je vredno obiskati na katerikoli dan v letu.

Na predvečer praznika sv. Janeza Krstnika, ki ga obhajamo 23. junija, po vsej Irski prižigajo kresove. Čeprav ima kres predkrščanske korenine, so ga pozneje povezali s praznikom sv. Janeza Krstnika. Cerkvena občestva se ob kresih zbirajo v molitvi, glasbi in veselem praznovanju.

Velika noč v Vatikanu je veličasten dogodek, saj papež vodi različne slovesnosti, vključno z velikonočno vigilijo in slovesnim nedeljskim bogoslužjem na Trgu sv. Petra. Romarji in turisti se zberejo, da bi bili priče tem pomembnim dogodkom v samem osrčju katolištva, in to je zagotovo eno od doživetij na vrhu seznama želja vsakega katoličana.

Na praznik vseh svetih, ki ga obeležujemo 1. novembra, tudi na Portugalskem počastijo spomin na vse pokojne. Družine obiščejo pokopališča, prižgejo sveče in se udeležijo svete maše v spomin na občestvo svetnikov in pokojne svojce. V Lizboni, kjer je leta 1755 v potresu in posledičnem cunamiju življenje izgubilo 10.000 prebivalcev, je bil ta dan tradicionalno znan tudi kot "kruh za Boga". Preživeli so morali prositi za hrano v bližnjih mestih in vaseh.

Ti običaji prispevajo k raznoliki verski pokrajini Evrope, saj odražajo zgodovinske in kulturne korenine vsake države.

Upamo, da boste v prihodnjih letih lahko doživeli vsaj eno od teh posebnih priložnosti ter se hkrati naučili nekaj več o posamezni državi in svoji veri.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.