Vprašanje bralca:
Velikokrat reagiram nekontrolirano. Rad bi to spremenil, a mi ne uspeva. Ne razumem, zakaj se tako burno odzovem oz. zakaj me neka malenkost tako močno vznemiri. Rad bi dosegel, da bi me stvari manj prizadele in da bi se manj impulzivno odzval. To sicer ni vedno vidno navzven, ampak kljub temu me to stane veliko energije. Kaj mi predlagate?
Miha
Odgovarjata Drago in Sara Jerebic, zakonska in družinska terapevta:
Tako kot razumeti svet okoli sebe, je pomembno, da razumemo tudi sebe. Še posebej v trenutkih, ko se do sebe ali drugih neustrezno odzivamo. To lažje storimo, če te trenutke pogledamo v t. i. "počasnem posnetku".
Morda celotna situacija ni obvladljiva ali razumljiva, lažje pa obvladujemo ali razumemo posamezno fazo ali korak, ko ga spremljamo v upočasnjenem teku.
Druga prispodoba za soočenje s težkimi vsebinami je uživanje pršuta. Čim tanjše so rezine, tem bolj okusen je. Zato želimo tudi svoj odziv "razrezati na čim tanjše dele".
Dokaj dober in poglobljen vpogled v lastno čustveno odzivanje je, če znamo pravočasno prepoznati pet elementov čustvene izkušnje:
- kaj je sprožilec oz. kaj nas je vznemirilo in potisnilo v siloviti odziv,
2. katero čustvo smo ob tem doživeli,
3. kaj smo doživljali na telesni ravni,
4. kako smo si situacijo nezavedno razložili,
5. kako smo se odzvali ali delovali.
Vseh pet elementov se ponavadi zgodi v sekundi ali dveh.
Primer: žena pride domov in vidi moža ležati na kavču, medtem ko je kuhinja v popolnem neredu. To je lahko zanjo sprožilec (1). Na psihični ravni se ji prebudi občutek jeze, nemoči, teže (2). Na telesni ravni začuti napetost, pritisk in vročico v glavi (3). Ne da bi se uspela v tisti sekundi zavedati, se globoko v njej pojavijo občutek neupoštevanosti in ignoriranosti od moža in neurejeno kuhinjo doživi kot dokaz, da možu ni mar zanjo (4). Sledi njen jezni izbruh in obtoževanje moža (5). Šele, ko se ustavi, ji mož uspe povedati, da je padel in da zaradi bolečine v hrbtu ni uspel pospraviti kuhinje.
Tako kot smo na duhovnem področju povabljeni k razločevanju notranjih vzgibov, smo podobno povabljeni tudi na psihološkem področju – da smo čuječi, da si vzamemo čas in opazujemo, kaj se v nas dogaja. Zato pa potrebujemo upočasnitev vsakdanje naglice.
Prispevek je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina.
