Skoraj vsi ljudje kdaj načrtujemo dogodke. Pa naj gre za rojstnodnevno zabavo vaših otrok, praznično večerjo za širšo družino, večer družabnih iger s prijatelji, duhovne vaje ali skupno prebiranje Svetega pisma v vaši župniji … v zadnjem času ste zagotovo načrtovali kakšno druženje.
Čeprav to počnemo ves čas, je načrtovanje dogodkov lahko precej stresno. Pri tem početju namreč obstaja veliko spremenljivih dejavnikov, od praktične logistike do čustvenih zadreg.
Če vam karkoli od tega zveni znano, vam bo morda všeč nedavno izdana knjiga avtorice Priye Parker z naslovom The Art of Gathering: How We Meet and Why It Matters (Umetnost druženja: kako se srečujemo in zakaj je to pomembno, op. prev.). Priporočamo jo tistim, ki pogosto načrtujejo dogodke, morda v cerkvenem ali šolskem okolju. V resnici lahko koristi vsem, saj vsi kdaj v življenju načrtujemo kakšen dogodek.
Nevidne sestavine, ki oplemenitijo druženje
Knjiga Umetnost druženja predstavlja nevidne, čarobne sestavine, ki pomagajo ustvariti odličen dogodek: recimo skrbno izbiro podrobnosti ter začetek in konec druženja z jasnim namenom.
Avtorica pojasnjuje: "Druženja se razcvetijo, ko med pripravo dogodkov o njih temeljito premislimo, ko vanje vključimo (pogosto nevidno) strukturo ter ko gostitelj premore dovolj radovednosti, pripravljenosti in velikodušnosti duha, da vse to preizkusi."
Če vas zanima nekaj preprostih načinov, kako izboljšati svoja druženja, si oglejte te tri nasvete, povzete po omenjeni knjigi.
1DOGODKE VODITE Z AVTORITETO
To je bil zame najpomembnejši nauk! Kot gostiteljica sem poskušala biti "sproščena in umirjena", vendar mi je ta knjiga pomagala razumeti, zakaj se ob mojem pretiranem umikanju gostje v resnici težje sprostijo in uživajo. V knjigi je pojasnjeno, kako mora gostitelj druženje voditi in gostom ne dajati občutka, da morajo sami prevzeti vodenje dogodka:
Če svojo avtoriteto uveljavite le enkrat in že na začetku druženja, je to enako učinkovito, kot če bi le enkrat, na začetku svojega življenja, pregibali svoje telo. Ni dovolj, da samo določite namen, smer in osnovna pravila. Vse te stvari je treba tudi izvesti. Če tega ne boste storili, bodo drugi posredovali in uveljavili svoje namene, svoje usmeritve in temeljna pravila.
To seveda ne pomeni, da morate neusmiljeno uveljavljati svojo voljo, temveč da preprosto prevzamete odgovornost za dogodek, ki ste ga načrtovali, in poskrbite, da bo dosegel namen, ki ste si ga zamislili, na način, v katerem bodo vsi uživali.
2DOBRO PREMISLITE PODROBNOSTI
Parkerjeva spodbuja gostitelje, naj skrbno premislijo, kaj sporoča vsaka sestavina dogodka, od kraja druženja do urnika in vabil.
Glede izbire kraja dogodka recimo zapiše:
Veliko gostiteljev se ne zaveda, da je izbira kraja dogodka eden od najmočnejših vzvodov za vpliv na vedenje gostov … Kraj dogodka lahko naredi in mora narediti še nekaj: premakniti ljudi. Premikanje pomeni, da ljudi preprosto potisnemo iz obroča vsakdanjih navad. Gre za to, da ljudi prebudimo iz spanca njihovih rutin.
Nekaj čudovitega je v tem, da si predstavljamo dogodek, ki ljudi popelje iz njihove rutine v kratko čarobno vzporedno stvarnost. Vaš dogodek je za udeležence nekakšen mini oddih.
Takšno premišljeno načrtovanje je ljubeči dar, ki ga lahko namenimo svojim gostom, saj jim osveži duha in okrepi življenjski smisel.
3RAZMIŠLJAJTE ZUNAJ USTALJENIH OKVIRJEV
Zadnji nauk iz knjige je bil, da je treba pri načrtovanju dogodkov izkoristiti ustvarjalnost in nepričakovane dejavnike. Parkerjeva piše: "Ljudje morajo tvegati, če želijo narediti nekaj izjemnega."
Odličen primer razmišljanja zunaj okvirjev je mladinski duhovnik, ki ga poznam: želel je zgraditi občestvo in prijateljstvo med možmi in očeti v svoji župniji. Za to je našel zelo ustvarjalen način: začel je prirejati mesečne večere druženja ob kartanju.
Dogodek je postal zelo priljubljen, prijateljstvo in tovarištvo v skupini pa je skokovito naraslo. Celotna župnija ima koristi od občestva, ki ga je razvil zaradi pripravljenosti, da razmišlja zunaj okvirjev ter gradi katoliško bratstvo na ustvarjalen in nepričakovan način.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
