S kakšnim namenom me je Bog ustvaril?

Če se kdaj sprašujete, kakšno poslanstvo vam je namenil Bog, ravnate povsem pravilno. Prerok Izaija nam v Svetem pismu sporoča: "Poklical sem te po imenu: moj si." (Iz 43,1)

Človek v svojem življenju doživlja številne klice. Ta vrsta klicev je del naše poklicanosti, besede, ki izhaja iz latinskega izraza vocare, kar pomeni klicati.

Prvi Božji klic je, ko nas Bog pokliče v obstoj. Vsi smo bili poklicani kot človeška bitja, moški ali ženske, vsak izmed nas v drugačnih okoliščinah in na določenem zemljepisnem območju.

To ni naša edina poklicanost; pomaga pa nam postaviti temelje za to, kje bomo odkrivali svoje življenjsko poslanstvo, ko bomo rasli in se razvijali.

Duhovnik Alfonso Navarro v svoji knjigi Misión en el mundo (Poslanstvo v svetu) opozarja, da pomen pojma "poklicanost" pogosto omejujemo na verske poklice. Ko to počnemo, ne upoštevamo različnih klicev, ki jih ima Bog za vsakega od nas v različnih življenjskih stanovih. Nekateri ljudje so poklicani v zakon ali v določen poklic za skupno dobro, recimo medicina, socialno delo ipd.

Ko rastemo, odkrivamo svoj poklic prek svojih darov in sposobnosti. Duhovnik Alfonso pojasnjuje, da v svoji telesni in duševni zgradbi nosimo določeno usmerjenost, zaradi katere občutimo nagnjenost k določeni poti.

Da pa bi odkrili, katera je ta pot, nas Bog ne le pokliče, temveč nas tudi usposobi in odpošlje. Podobno kot se pri študiju pripravljamo na izpit ali na pomemben pogovor, tako nas Bog opremi za poslanstvo, h kateremu smo poklicani.

Nič ni naključno. Kraj, na katerem smo, ter naše telesne in razumske lastnosti so del našega poslanstva, saj ga je Bog imel v mislih že pred našim rojstvom.

Nekaj nasvetov, ki nam bodo pomagali odkriti svoje življenjsko poslanstvo in mu slediti:

Kako lahko odkrijemo svoje poslanstvo? Duhovnik Alfonso priporoča, naj to storimo v luči evangelija. Branje in premišljevanje Svetega pisma lahko v našem srcu pripeljeta do navdiha.

Pomaga lahko tudi, če zapišemo svoje darove in sposobnosti ter prosimo Svetega Duha, naj nas vodi in nam pokaže pravo pot.

Jezus pravi: "Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz vas pošiljam," (Jn 20,21). To nam kaže, da je imel Jezus tudi sam poslanstvo: naše odrešenje. Odrešil nas je, ker je sprejel poslanstvo, ki mu ga je dal Oče. Kaj bi se zgodilo, če svojega poslanstva ne bi sprejel? Na enak način tudi Jezus pošilja svoje učence, vključno z nami. To je velika odgovornost, obenem pa tudi prednost. Niti predstavljati si ne moremo, kaj vse lahko Bog stori po nas, če z njim sodelujemo tako, da sprejmemo svoje poslanstvo!

Za svoje življenjsko poslanstvo se lahko okrepimo in pripravimo z oblikovanjem dobrih navad, vztrajnim in doslednim udejanjanjem vrlin ter služenjem drugim. Za to sta potrebna vsakdanja molitev in ciljno prizadevanje za oblikovanje lastne osebnosti.

Zelo priporočljivo je, če si poiščemo duhovnega voditelja, ki nam bo pomagal v procesu našega poklicnega razločevanja.

Kot na vsakem drugem potovanju se tudi na tem pojavljajo ovire. Lahko se nam pojavijo dvomi, strahovi ali negotovosti. Soočili se bomo tudi s skušnjavami – z zlom, ki nam ga svet ponuja pod krinko dobrega, kot so individualizem, brezbrižnost in celo sebičnost ter številna druga.

Pri tem moramo biti dosledni v molitvi in se obdati z dobrimi prijatelji, ki nam bodo v življenju pomagali.

Ne glede na to, kakšen je naš poklic: če mu bomo sledili, bomo služili večjemu dobremu. Če je to zakon, smo poklicani, da gradimo zdravo družino z vrednotami in hrepenenjem po nebesih. Če je to posvečeno življenje, smo poklicani, da smo s svojim pričevanjem zvestobe in služenja luč za mnoge. In če gre za poklic, lahko služimo tudi skupnemu dobremu, kot recimo zdravnik, ki svoj čas posveča iskanju zdravila, ali učitelj, ki skrbi za otroke in jih vzgaja.

Vsi poklici nimajo izrazitega vidika poklicanosti, toda ne glede na to, kaj delamo, lahko svoj poklic oplemenitimo z vero in predanostjo ter odgovorno uporabo zasluženega, pri čemer ne smemo pozabiti na potrebe tistih, ki nimajo tolikšne sreče.

Ne glede na vaš poklic, naj vaša poklicanost vedno temelji na Ljubezni, kot je nekoč dejala sv. Terezija Deteta Jezusa.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.