5 stvari, ki jih lahko storimo, da ne bi sodili drugih

Ko govorimo o obsojanju in kritiziranju, moramo upoštevati, da tega ne počnemo le drugim, temveč pogosto tudi samim sebi. To je lahko zaradi našega telesnega videza ali zaradi nečesa, kar se ni izšlo po naših pričakovanjih.

Sveto pismo pravi: "Ne sodite, da ne boste sojeni! S kakršno sodbo namreč sodite, s takšno boste sojeni, in s kakršno mero merite, s takšno se vam bo merilo," (Mt 7,1-2). Zlahka izrekamo negativne sodbe, toda Kristus nas prosi, naj tega ne počnemo, naj bomo obzirni do drugih, da bodo v nas videli osebo, ki ji lahko zaupajo.

Matthew Kelly v svoji knjigi Znova odkrijmo Jezusa pravi: "Obsojanje je ena glavnih ovir, ki nam preprečujejo, da bi druge ljubili tako, kot nam zapoveduje Bog. To je tudi ovira pri naših prizadevanjih, da bi sami sebe ljubili tako, kot želi Bog."

Kelly dodaja, da živimo v kulturi, ki je preplavljena z mnenji, zato smo nagnjeni k prepogostemu obsojanju. V resnici pa se moramo upreti prevladujoči kulturi in živeti v skladu s Kristusovim naukom.

Ko smo v skušnjavi, da bi sodili druge, lahko namesto tega storimo teh pet stvari:

Jezus nas uči, da bomo sojeni, kakor sami sodimo druge. Ko smo v skušnjavi, da bi sodili, si predstavljajmo sebe v položaju tiste druge osebe. Kaj če bi imeli enake težave in bi se znašli v enakih okoliščinah kot ta oseba? Ali si ne bi želeli nekoliko potrpežljivosti in razumevanja?

Ko začutimo, da bi nekoga obsodili ali ko nas zamika, da bi bili do nekoga kritični, se skušnjavi, da bi zapadli v takšno miselnost, lahko izognemo tako, da udejanjimo nasprotno vrlino. To pomeni, da lahko naredimo nekaj prijaznega, da se recimo nekomu nasmehnemo ali o njem izrečemo nekaj pozitivnega.

S tem se bo povečala raven oksitocina, ki ga imenujemo tudi hormon ljubezni. Ta v nas vzbuja dobro počutje, ko z drugimi ljudmi počnemo karkoli pozitivnega (recimo skupno prepevanje, objemanje in podobno), kar posledično spodbuja bolj ljubeče vedenje.

Pogosto o nekom raje govorimo grdo, namesto da bi se mu neposredno približali in ga na štiri oči dobronamerno opozorili, kje vidimo težavo, ter mu tako pomagali ozavestiti nekaj, kar lahko izboljša ali popravi. To je morda zapleteno izpeljati na nekonflikten način, vendar je dosti bolje od kritiziranja ljudi za njihovim hrbtom.

Znameniti navedek, ki ga pripisujejo sv. materi Tereziji, pravi: "Če ljudi sodiš, nimaš časa, da bi jih ljubil." Pomembno je, da na ljudi gledamo z ljubečimi in ne kritičnimi očmi.

Potrpežljivo prenašanje napak drugih ljudi je duhovno delo usmiljenja, ki spodbuja dobro v bližnjem, mi pa s tem rastemo v kreposti in smo bolj podobni Kristusu.

Ne pozabimo: Bog je edini sodnik človeških src in duš. In vendar se nam kaže kot ljubeč Oče ter nam kljub našim težavam in pomanjkljivostim vedno znova daje možnost za nov začetek.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.