Katekizem Katoliške cerkve nas uči, da lahko nebesa dosežemo le prek križa. Pod številko 2015 lahko beremo, da "ni svetosti brez odpovedi in brez duhovnega boja. Duhovni napredek vključuje askezo in zatajevanje (mortificatio), ki polagoma vodita k življenju v miru in veselju blagrov".
Zatajevanje (mortificatio) in askeza se tu nanašata na žrtvovanje našega udobja, da bi spoznali, kako nas naše telesne želje ne morejo prevladati. Tako se bomo ob skušnjavi, da bi grešili, grehu znali odzvati z glasnim ne! To pa zato, ker sta askeza in zatajevanje vaji za moč človekove volje, ki jo krepita.
Ker je to ključ, kako doseči svetost, moramo samoodpoved vaditi ne le v postnem času, ampak vsak dan. Vsak dan lahko v običajnih stvareh najdemo priložnost za krepitev duha. Sv. Jožefmarija Escrivá, svetnik, ki nas vabi k posvečevanju našega vsakdana, je vedno govoril, da moramo živeti v duhu resnične pokore.
Kako naj vem, kakšna vrsta samoodpovedi je prava zame?
Tule je nekaj točk za premislek, ki nam bodo pomagale osmisliti naše vsakdanje odpovedi, kot jih priporoča sv. Jožefmarija Escrivá.
1PREGLEJTE SVOJ DAN
Nekaj minut namenite razčlembi svojih vsakdanjih dejavnosti, od trenutka, ko vstanete iz postelje, do večernega počitka. Razčlemba dneva vam bo pomagala ugotoviti, katera so pomembna področja v vašem življenju, in opredeliti kraje ali ljudi, s katerimi se najpogosteje srečujete.
V starodavnih časih so puščavo in gore opredeljevali kot točke za srečanje z Bogom. Tja so ljudje hodili molit, saj so bili to kraji, ki so bili daleč stran od vsega drugega. Danes se umaknite v "puščavo" v svoji sobi in posvetite čas temu, da ugotovite, na katerih področjih se lahko izboljšate.
2SAMOODPOVED V OBIČAJNIH STVAREH
Včasih lahko izvajamo pretirano pokoro – ko se recimo postimo na način, da ne moremo opravljati svojih dolžnosti. Ali pa, nasprotno, Bogu darujemo stvari, ki nas v resnici ne stanejo dosti, saj nam zanje tako ali tako ni pretirano mar. Za vegana recimo ni nikakršna žrtev, če se v postnem času odpove mesu. Zato je pomembno, da se odpovedujemo običajnim stvarem, ki so del našega vsakdana.
Samoodpoved je lahko nekaj preprostega, recimo način, kako začnemo svoj dan. Morda težko pravočasno vstanete; v tem primeru se lahko odpoveste nekaj trenutkom spanca in vstanete 10 minut prej kot običajno.
3PRI DELU
Kolikokrat se vam je že zgodilo, da ste se težko osredinili na delo in z navdušenjem opravljali svoje obveznosti? Sv. Jožefmarija nam pravi, da bi se morali spričo lenobe ali pomanjkanja navdušenja nad delom žrtvovati in svoje delo opravljati "goreče, stalno in urejeno, zavedajoč se, da je najboljši duh samoodpovedi vztrajnost za popolno dokončanje začetega dela".
4NAPOLNITE SVOJ DAN Z JUNAŠKIMI TRENUTKI
Na samoodpoved glejte kot na nekaj preprostega, nekaj, kar vam ne vzame več kot minuto. Na ta način bomo videli, kako je dan poln drobnih priložnosti, da naredimo nekaj dobrega in se približamo najboljši različici samih sebe. Sv. Jožefmarija Escrivá je zapisal, da moramo samozatajevanje najti v običajnih vsakdanjih stvareh:
V skrbi za stvari, ki jih imamo in uporabljamo; v vnemi za služenje, zaradi katere natančno izpolnjujemo najmanjše dolžnosti; in v podrobnostih dobrodelnosti, da bi pot svetosti v svetu postala ljuba vsem: nasmeh je lahko včasih najboljše znamenje našega duha pokore.
Spomnimo se tudi, kaj je Jezus o postu povedal svojim učencem:
Kadar se postite, se ne držite čemerno kakor hinavci; kazijo namreč svoje obraze, da pokažejo ljudem, kako se postijo. Resnično, povem vam: Dobili so svoje plačilo. Kadar pa se ti postiš, si pomazili glavo in umij obraz. Tako ne boš pokazal ljudem, da se postiš, ampak svojemu Očetu, ki je na skritem. In tvoj Oče, ki vidi na skritem, ti bo povrnil. (Mt 6,16-18)
5ODDALJITE SE OD STVARI, KI IZ VAS NE NAREDIJO BOLJŠEGA ČLOVEKA
Žrtvujemo se lahko tako, da se oddaljimo od stvari, za katere vemo, da za nas niso dobre – ki nas namesto v nebesa vodijo na kriva pota. Umakniti se moramo od krajev, ki nam ne dajejo priložnosti za izboljšanje, temveč nas silijo v zastoj in nas vabijo, da podležemo skušnjavi greha.
Ne pozabite: če bomo svojo voljo udejanjali z majhnimi deli samozatajevanja, lahko že v kali zatremo greh ali grehe, ki se lahko spremenijo v grešne navade.
Doslednost
Sveti ustanovitelj prelature Opus Dei opozarja, da se ne smemo ujeti v pasti, ki ne spodbujajo dobrega samozatajevanja:
V duhu pokore pa ni, da bi se nekatere dni veliko odpovedovali in druge dni opustili samoodpoved. Duh pokore pomeni, da se znamo vsak dan premagovati, darovati velike in majhne stvari iz ljubezni, ne da bi se s tem razkazovali.
To je požrtvovalna ljubezen, ki jo Bog pričakuje od nas.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.