19-letnemu kmetu Urhu je največji vzor njegov oče

Mladost na kmetiji je zanimiva, saj "spoznaš vse možne spektre življenja, od dobrih do slabih, in kvalitetno preživiš svojo mladost. Tega ne bi menjal za nič na svetu," je v podkastu Mladost na kmetiji povedal Urh Račnik, 19-letni študent, srčno predan kmetovanju.

Urhova zgodba je lahko zgled mnogim mladim, ki želijo slediti svojim kmetijskim koreninam ter so pripravljeni soustvarjati prihodnost slovenskega kmetijstva. Prisluhnite ji na tej povezavi.

Na Račnikovi kmetiji se ukvarjajo z rejo govejih pitancev, v bodoče pa si želi prevzeti vajeti kmetije in postati gospodar.

Dojemanje kmetovanja od otroštva do zdaj, ko je Urh že odrasel kmet, se je spremenilo. "Recimo, da v otroštvu stvari dojemaš precej preprosto. Takrat se bolj osredotočaš na zabavo in prijetne trenutke. Ko odrasteš, pridobivaš izobrazbo, začneš gledati na stvari bolj celostno. Začneš razmišljati bolj ekonomsko, zavedaš se, da moraš za dosego nekih ciljev, zlasti v povezavi s svojo družino, premagati določene izzive. Vprašaš se, ali je to tisto, kar si res želiš. Usmeriš se v to, da boš svoje delo opravljal čim bolj poslovno uspešno."

V njihovem hlevu trenutno domuje kar 51 bikov pitancev, kar priča o skrbni roki in odgovornosti, ki jo mladi kmet vlaga v svoje delo. A kmetovanje za Urha ni le vsakdanje opravilo – je način življenja.

Njegov največji navdih je oče. Dela na kmetiji so ga naučili člani njegove družine. "Od nekdaj je bil moj najpomembnejši mentor in zgled oče. Sprva sem pridobival neprecenljive izkušnje pri pokojni prababici, nato pri babici, mami ter pri očetu. Predvsem sem bil globoko vpleten v delo skozi različne generacije svoje družine," je delil svoje izkušnje.

Na kmetiji krmo v večini pridelajo sami. Na njihovih površinah imajo koruzo za silažo, pridelujejo pa tudi ječmen in pšenico. V kolobar pa vključujejo še nekaj krompirja ter buč. "Stremimo k malo bolj razširjenemu kolobarju. Doma pridelamo še koruzno travno silažo in suho krmo. Dokupujemo le mineralne vitaminske dodatke in beljakovinsko krmilo. Odvisno od letine in potrebe, včasih tudi koruzno zrnje."

"Prodajamo krompir in izdelke iz buč, vse ostalo, kar zraste, pa uporabimo za živinorejo."

Urh je že pri šestnajstih letih postal rekorder v pridelavi koruze. Kakšna je skrivnost njegovega uspeha, razkrije v podkastu.

Skrbi, povezane z vremenom, dodajo svoj nepredvidljiv značaj delu na kmetiji. Kljub mnogim lepim platem, ki jih prinaša, se Urh sooča s stalno zaskrbljenostjo glede vremenskih razmer, ki niso več tako zanesljive kot nekoč.

"Vsakič, ko pogledamo v nebo, se vprašamo, ali bomo imeli srečo ali nas bo presenetil kakšen nepričakovan obrat, ali bo šlo gladko, ali bomo soočeni z nevihto, točo ali neurjem ... Stroški se nenehno višajo, kar včasih sproži dvome, ali je ves ta trud res vreden. Ampak to je bistvo kmetijstva. To je tek na dolge proge, ne moremo napovedati vremena ali predvideti prihodnosti. Enkrat pade kocka na tvoje številke, drugič pa izgubiš."

"Lani smo imeli srečo, saj smo se izognili hujšim posledicam neurij. Edini izziv, s katerim smo se soočili proti koncu sezone, je bila suša. Žetev smo morali opraviti tri tedne prej, ker je postala zemlja suha. Doma smo na takem območju, kjer pade bolj malo padavin."

Urh je pri Društvu podeželske mladine Spodnje Savinjske doline aktiven že tri leta. Redno se udeležuje tudi kmečkih kvizov in kmečkih iger. "Všeč mi je, da se povezujem z enakomislečimi ljudmi. S tem si širim obzorja in dobivam nova, zelo pomembna poznanstva z vseh koncev Slovenije."

Mladi kmet pravi, da ima motivacijo za delo že v podzavesti. "Zjutraj vstanem in vem, da moram poskrbeti za živali v hlevu. Delo na kmetiji je enako delu v gospodarstvu ali v javnem sektorju. Povsod so vzponi in padci ter boljša in slabša obdobja. To moramo prebroditi in iz tega izvleči le najboljše. Zavedati se moramo, da bodo ljudje vedno lačni. Brez hrane ne bomo dolgo živeli, zato je treba kmete podpirati," je dejal Urh, ki je lahko navdih mnogim.