Namig za izlet: obiščite Zasavsko Sveto goro

Do Zasavske Svete gore, hriba nad levim bregom Save, nekoč imenovanega le Sveta Gora, se lahko pripeljemo z avtomobilom, saj nanjo vodi več cest. Za ljubitelje pohodništva so na voljo številne markirane poti, najdaljša, pot z Vač, traja dobri dve uri, vse pa so nezahtevne. Priljubljena je tudi med kolesarji, in sicer tistimi, ki jim strmi klanci ne predstavljajo ovir. 

Za ogled fotogalerije kliknite tukaj

Ko se po cesti ali peš vzpnemo nanjo, nas pričaka napis Dobrodošli na Zasavski Sveti gori, nato pa se nam odpre čudovit razgled na cerkev Marijinega rojstva, ki stoji na njenem razglednem skalnatem vrhu. Najlepši pogled na cerkev je le nekaj metrov naprej od napisa, z razgledne točke na kuclju na levi strani ceste.

Od tam se razprostirajo razgledi tudi daleč naokoli na okoliške vrhove in doline. Uživanje ob njih si lahko privoščimo z lesene klopce, ki je tu postavljena, v toplejšem vremenu pa se lagodno zleknemo na mehko travo.

Zgrajena je bila že pred davnimi stoletji, obzidje, ki jo obdaja, pa je bilo postavljeno v času turških vpadov. Tedaj so postavili tudi zvonik, ki je sprva služil kot razgledni stolp. V njem so lepo vidne strelne line.

V obzidju je še vedno vidna posebna vdolbina, ki jo domačini imenujejo puščava, nihče pa ne ve zagotovo, za kaj se jo je uporabljalo. Cerkev obdajajo številni spomeniki, med katerimi ima posebno mesto spomenik žrtvam prve svetovne vojne s kipom klečečega vojaka. 

Tudi zgodba cerkve je polna ugibanj in domnev. Prvi zapis o njej se je pojavil okoli leta 1250, dobra štiri stoletja pozneje pa jo je omenjal Janez Vajkard Valvasor. V njej naj bi se dogajali čudeži. Valvasor je med drugim zapisal, da je neka slepa gospa po kolenih trikrat obšla prezbiterij, nato je zavel močan piš vetra, ki ji je odnesel pajčolan, ona pa je spregledala.

Med drugo svetovno vojno so na tem območju našli grobove starih slovanskih naseljencev. Zgodovinarji domnevajo, da so imeli tu pogansko svetišče, zato naj bi pozneje zgradili tudi Marijino cerkev. O njej in njeni okolici obstajajo različna ustna izročila.

Iz časov turških vpadov je znana ljudska zgodba, ki pravi, da se je konj turškega poveljnika ob napadu na Sveto goro ustrašil Jezusa, ki se je nenadoma pojavil pred njim.

Jezus ga je vrgel s konja, kar je prestrašilo tudi preostale, ki so se raje umaknili, kakor da bi napadli Sveto goro. O tem naj bi pričala kapelica na razpotju pod cerkvijo. Prav zaradi pripovedovanj o čudežih, ki naj bi se dogajali tu, je postala Zasavska Sveta gora slavna daleč naokoli.

Ob cerkvi stoji župnišče, prvotno zgrajeno v romanskem in pozneje dozidano v gotskem slogu. Le malo nižje je planinski dom, ki gosti planince in druge obiskovalce, ponuja pa tudi prenočišča. Pred sedanjim je na istem mestu nekoč že stal dom, a je bil požgan.

Poleg njega je bila še šola, ki so jo partizani med osvobodilnim bojem prav tako požgali, na njenem mestu pa nova ni bila več zgrajena. Zdaj pa je ob domu manjše otroško igrišče, ki je dobrodošla razvedritev za otroke, če se sem odpravite v njihovi družbi.

Zasavska Sveta gora je za verujoče pomembna lokacija. Najbolj zvesti romarji pridejo sem vsako prvo nedeljo v mesecu.

Poleg tradicionalnih romanj je še več drugih dogodkov, na primer pohod v spomin na 1. štajerski bataljon, pohod z baklami z Izlak in še več pohodov, ki jih organizirajo planinska društva. Znan je tudi tradicionalni vsakoletni vzpon s kolesi, ki se odvija v okviru praznovanja praznika Občine Zagorje ob Savi.

Prebrali ste del članka, ki je bil objavljen v reviji Svet in ljudje (2/2024).