Kako se lahko vsak dan povežete s svojim otrokom

Zdi se mi, da sem nekaj najboljših starševskih nasvetov dobila, še preden sem imela otroke.

Prijateljico sem spremljala na delavnico v šoli, kjer je poučevala. Predavateljica je bila desetletja dejavna na področju izobraževanja Montessori in nam je ponudila nasvete za "Montessori starševstvo iz prve roke".

Medtem ko je govornica pojasnjevala različne zaplete filozofije Montessori, starši pa so si hitro delali zapiske, se je nenadoma ustavila in se zazrla v občinstvo.

"Najpomembnejše je, če otrok ve, da je ljubljen," je dejala. "Če vam bo to uspelo, naj vas za druge stvari pretirano ne skrbi."

V dvorani je bilo čutiti skupinski izdih olajšanja in to modrost sem si vzela k srcu ter jo imela v mislih, ko sem nekaj let pozneje postala mati. Danes, po desetih letih materinstva, se mi še vedno zdi, da je to najpomembnejša stvar, ki jo je treba vedeti o vzgoji otroka.

Naši otroci morajo vedeti, da so ljubljeni, zato se želim vsak dan tesno in ljubeče povezati z vsakim od njih.

Toda ob štirih majhnih otrocih, karieri, gospodinjstvu, različnih dejavnostih, dogodkih in neštetih stvareh na dnevnem redu se mi včasih zdi, da je dan minil, jaz pa se nisem povezala z nobenim od svojih otrok!

Če tudi vi čutite, da se morate vsak dan zavestneje povezati z vsakim od svojih potomcev, vam predstavljam tri stvari, ki so meni resnično pomagale.

Z leti sem ugotovila: opustiti moram idejo, da so stvari za vsakega otroka "enake", in se namesto tega osrediniti na njihove individualne, osebne potrebe. Vsak od njih čuti povezanost z mano na drugačen način, zato se poskušam izogibati pristopu, da lahko vsem na enak način izkazujem svojo ljubezen.

En otrok se recimo počuti ljubljenega, ko skupaj igrava družabno igro ali kartava, zato sem v njegovo rutino poskušala vključiti več iger in šaljivega tekmovanja.

Drugi otrok rad riše in izdeluje ročna dela, zato se poskušam nekajkrat na teden z njim usesti in kaj narisati, kar je lepa priložnost za pogovor in skupno ustvarjalnost.

Moja druga najmlajša je trenutno v obdobju, ko se veliko hihita, zelo rada se žgečka, zato sva si v šali izmislili čas za žgečkanje, da se ne pozabim igrati z njo in jo nasmejati, zaradi česar se počuti zelo ljubljeno.

Najmlajši pa si želi le veliko crkljanja!

Videla sem simpatičen videoposnetek, v katerem se je mlada ženska s svojo materjo pogovarjala o vsakdanjih "trenutkih za pogovor", ki so jih v družini udejanjali, ko je odraščala. Mama se je pred spanjem usedla k vsakemu otroku in se z njim pogovorila na štiri oči.

Nekaj podobnega počnem s svojimi otroki. Temu pravimo pogovor pred spanjem. Prosim jih, naj z mano delijo svoj najboljši in najslabši del dneva ter kakršnokoli presenečenje, ki so ga tisti dan doživeli. Eden od njih je te tri dejavnike ustvarjalno poimenoval vrtnica, trn in gosenica. Prav tako mi lahko zaupajo nekaj, za kar so hvaležni, ali pa se z mano pogovorijo o čemerkoli, kar jim leži na duši.

Če si pred spanjem vzamem le nekaj minut za osebni stik z vsakim otrokom, sem lahko prepričana, da je bil vsak otrok vsak dan deležen vsaj nekaj trenutkov mojega časa in pozornosti. Resničen blagoslov se mi zdi, da smo te trenutke na štiri oči vključili v naš vsakdanji urnik.

Zakonski svetovalec dr. John Gottman govori o pomenu odzivanja na spodbude za povezavo v odnosu in to zagotovo velja tudi za naše otroke.

Ko moji otroci izrazijo željo po povezanosti, se zelo trudim, da se jim odzovem, tudi če me ta stvar dejansko ne zanima.

Včasih je odziv na pobudo zelo preprost: zgolj ponoviti jim moram, kar so rekli (kar je všeč večini ljudi).

Takole razmišljam: če se bom odzvala na majhne stvari, ki jih zanimajo zdaj, se mi bo to obrestovalo, ko bodo želeli z menoj deliti pomembne stvari v življenju.

In upam, da bodo vedno vedeli: neskončno so ljubljeni in naša povezanost se bo nadaljevala ter celo krepila, ko bodo starejši in bodo zapustili družinsko gnezdo.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.