Anette je pevka, jezikoslovka, glasbena terapevtka, pesnica, avtorica besedil in mamica enoletnice, prihaja pa iz Ivančne Gorice. Njena prelomna točka na glasbeni poti je bil nastop na Melodijah morja in sonca pred leti. 21. maja letos bomo lahko njen božajoči vokal slišali na festivalu sodobne ritmične krščanske glasbe Ritem srca, kjer bo nastopila s pesmijo Luč zasije znova.
Kaj je tisto najboljše, kar se vam je zgodilo, ko ste se iz Anje Mlinar prelevili v Anette?
Največji preskok je bil dobiti možnost nastopiti pred dvatisočglavo množico na Melodijah morja in sonca (MMS), kar se je zgodilo leta 2017. Pred tem sem objavljala pesmi na radijskih postajah in se poslušalcem predstavljala v precej manjšem obsegu.
Ampak niste kar "na horuk" padli na tako velik oder, kajne?
Kakšna tri leta pred nastopom na festivalu MMS sem s svojim bendom Popgaraž v pop jazz žanru nastopala na porokah in manjših prireditvah. Nastope smo si iskali sami in moram reči, da mi je bilo nastopanje v svojevrsten užitek.
S časom so se naše poti razšle, saj me je potegnilo v "zdravilske vode" glasbe. Od leta 2018 do 2021 sem študirala glasbeno terapijo na Inštitutu za glasbeno terapijo in supervizijo v Šentilju v Slovenskih goricah. Vikendi so bili študijsko zasedeni, zato je za nastope zmanjkalo časa.
Kaj ste se naučili skozi študij? Kako lahko glasba zdravi?
Spoznala sem, da je glasba močno orodje za preobražanje ljudi, njihovih čustvenih, psihičnih in mentalnih stanj. Ko sem v roke prijela glasbilo, sem se počutila, kot da imam pri sebi močno orodje, s katerim spreminjam svet. Sliši se radikalno, a res sem imela neverjeten občutek, kot da bi dobila novo moč, s katero moram ravnati odgovorno.
Vsak glasbenik ima svoj unikatni glasbeni izraz. Kakšen je vaš, po čem vas lahko prepoznamo?
Unikum ostaja moj glas. Imam specifičnega, na trenutke nežnega, takšnega, ki se dotakne ljudi. To mi pove veliko ljudi na glasbenih terapijah. Glas je osrednja točka, zaradi česar se ljudje vračajo, prijetno jim ga je poslušati in v njih vzbudi prijetne občutke. Očitno imam frekvenco glasu, ki jim odgovarja. Sem pa vse skupaj nadgradila še z zvočnimi terapijami. V zvezi s tem ravno začenjam svojo samostojno pot.
V času ustvarjanja z bendom vas je navduševal jazz. Kateri žanr vam je blizu sedaj?
Težko bi definirala glasbo, ki jo pišem. Gre za zmes popa, soula in gospela. Imam glasbeno širino, kar se občuti tudi v tem, da uporabljam različne inštrumente in se poigravam s spreminjanjem žanrov po svoje.
Doštudirali ste prevajalstvo (smer angleščina in nemščina). Koliko ste prevajali v praksi?
Po zaključku študija sem le malo časa delala v prevajalski agenciji. Bolj me je potegnilo poučevanje oz. pedagogika. Že deset let delam na tem področju. Bolj kot delo za računalnikom mi je bližje poučevanje tujih jezikov na jezikovnih tečajih in v šoli.
Kako ste tuje jezike priljubili otrokom in odraslim?
Če znaš dobro poučevati otroke, lahko učiš tudi odrasle. Ti so pozabili ostati otroci in vse jemljejo preveč resno. Odrasli imajo strah pred učenjem nemščine, bojijo se napak, mnogi so imeli v srednji šoli učiteljico, ki jim ni bila všeč. Tečajniki so bili sprva zadržani in pred testi prestrašeni. Zato sem morala te strahove "odblokirati".
Ko sem jih uspela spraviti v smeh in ko sem jim ponudila možnost učenja skozi igro, so uvideli, da je lahko učenje jezikov zabavno. Z igrivim pristopom, igranjem vlog in poslušanjem skladb v tujem jeziku se da na simpatičen način predstaviti jezik. Seveda cilj ni postati perfekten govorec, temveč pridobiti osnove.
Raziskave kažejo, da so pop skladbe v zadnjih letih postale bolj preproste in negativne. Zakaj menite, da je tako, in ali temu s svojimi skladbami nasprotujete?
Od korone naprej opažam negativen trend v razmišljanju ljudi. Veliko ljudi je imelo zaradi izolacije težave z depresivnimi mislimi. Mnogi so postali bolj zmedeni, "razštelani" in brez smisla v življenju. A glasba jim ga pomaga najti. Je lepo orodje, ki lahko motivira človeka, da se iz dna zopet povzpne na površje. S samimi negativnimi in žalostnimi skladbami ni nič narobe, a treba je znati preiti tudi v nevtralne oz. pozitivne pesmi.
Ni dobro, če nenehno poslušamo le tiste negativne in se posledično vrtimo v podobnih mislih. Človek naj bi poslušal raznoliko glasbo in sam začutil, katera pesem ga pokliče. Kot avtorica želim v skladbah izraziti tudi bolečino, ampak trudim se na vse gledati pozitivno.
Pred časom ste izdali pesniško zbirko Za vsako drevo raste pesem. Glede na to, da ste pesniško naravnani do sebe in vsega okrog nas, kakšen odnos imate na presežno?
Odnos z Bogom mi je zelo blizu. Vedno sem pisala pesmi in skladbe, da bi bila bližje Njemu in bi ga razumela. Želela sem odkrivati presežno. Zemeljsko življenje mi ni bilo nikdar dovolj. Popolnoma nesmiselno mi je bilo, da se ljudje pehajo le za denarjem. Zanimalo me je, kaj je za tem, kje je tisto več. Moj cilj je bilo raziskovanje duhovnega sveta.
Še danes ga raziskujem – v obliki molitev, delavnic, osebne preobrazbe. V mojih skladbah se čuti, kar sem pri sebi predelala in odkrila. Ob neki priložnosti sva se z Juretom Seškom pošalila, da so to mini glasbene tabletke.
Spremljate sodobno krščansko glasbo?
Sem in tja. Rada si zavrtim Hillsonge ali kakšno gospel skladbo. V času nosečnosti sem posnela tri pesmi v angleščini, ki spadajo v ta žanr.
Katera pesem vas pomiri, če vam je hudo, oz. vas najbolj približa Bogu?
Še vedno mi je ena najljubših Amazing grace. Ta govori o Božji milosti, ki je presežna in odpušča vsem. Všeč mi je sporočilo: ne glede na to, kje se v življenju znajdemo, je ta milost vedno prisotna.
O čem pa govori vaša skladba, ki jo bomo slišali maja na Ritmu srca?
Moja skladba Luč zasije znova govori o tem, da se iz teme in tunelov življenja lahko poberemo in zagledamo luč na koncu tunela. Ta luč obstaja in je obstajala ves čas, le da je mi v trpljenju ne zmoremo videti. V resnici ves čas sveti in nam kaže pot. V trpljenju nismo sami.
