Kaja Zupančič končuje magisterij iz kemijskega inženirstva. V prostem času poleg prostovoljstva rada kuha, peče, potuje in pozimi tudi smuča.
Prihaja iz okolice Ljutomera, vendar zadnja leta večino časa preživi v Ljubljani, kjer študira.
1. Kaj počneš kot prostovoljka?
Sem članica in letos tudi predsednica Leo kluba Ljubljana. V okviru tega kluba organiziramo razne dogodke in akcije, s katerimi želimo pomagati ranljivim, predvsem otrokom oz. mladim. Hkrati nudim tudi brezplačno učno pomoč otrokom prek VGC – skupne točke.
2. Kaj te je spodbudilo k prostovoljstvu?
S prostovoljstvom se ukvarjam že od srednje šole dalje. Spodbudilo me je to, da lahko z majhnimi dejanji narediš nekaj dobrega za sočloveka in s tem obogatiš tudi sebe. Pa tudi to, da spoznaš ogromno novih ljudi, ki so podobnega mišljenja kot ti, in lahko skleneš nova prijateljstva.
3. Kakšne odzive doživljaš ob svojem prostovoljnem delu?
Same pozitivne odzive. Ljudje so vedno zelo hvaležni in cenijo vsako malenkost, s katero jim pomagaš. Naj bo to bodisi plačilo položnice bodisi kuponi za hrano ali pa samo čas, ki jim ga nameniš.
4. Na koga ali kaj si najbolj ponosna? In zakaj.
Na to težko odgovorim. Zelo ponosna sem na svoje starše, ki so v življenju veliko dosegli. Marsičemu sta se morala tudi odreči. Kot tudi na stare starše in na vse, ki delajo dobro, me spodbujajo in so mi opora v mojem življenju.
Zelo cenim ljudi, ki so prvi tam, kjer jih potrebujemo, in namenjajo svoj čas ljudem, potrebnim pomoči.
Prostosrčni
Radi bi razširili mnenje, da je prostovoljstvo nekaj lepega in zelo vrednega in hkrati dokazali, da veliko mladih dela še kaj več kot to, da prosti čas preživljajo na telefonih ali računalnikih, kot radi hitro sklepamo, ko pogovor nanese na današnjo mladino.
Poznate mladega prostovoljca ali prostovoljko, ki bi ga ali jo lahko predstavili v tej rubriki? Predloge zbiramo na e-naslovu: katarina.berden@aleteia.org. Veseli bomo vaših idej!
5. Lahko deliš kakšno smešno ali ganljivo anekdoto?
Največ smešnih in ganljivih zgodb sem doživela na akciji Svež veter. Gre za akcijo, kjer otroke iz socialno ogroženih družin iz cele Slovenije vsako leto peljemo na enodnevni izlet. Moje prvo leto smo jih peljali v Ljubljano v živalski vrt in v mini city. Takrat sem bila še članica Leo kluba Ljutomer.
Zbrali smo 10 otrok in se zgodaj zjutraj odpravili na pot v Ljubljano. Otroci so bili zjutraj še nekoliko zadržani, tudi nekaterim staršem je bilo malo težko zaupati svojega malčka dvema takrat še srednješolcema. Na poti domov se je vse spremenilo, saj smo se med izletom z otroki res dobro povezali.
Najbolj mi bo ostalo v spominu, kako navdušeni so bili otroci v živalskem vrtu in koliko jim je ta izlet pomenil. Na poti domov so mi vsi polni zadovoljstva razlagali o živalih, ki so jih videli, in delavnicah, ki so jih imeli v mini cityju. Seveda so me vsi tudi spraševali, kdaj bodo lahko ponovno šli na kakšen izlet.
Ko smo prispeli, so bili tudi vsi starši pomirjeni, saj je bilo vse v redu in so otroci kar žareli od veselja. Tudi tega, da je neka deklica želela, da bi šla z njo kar domov, ne bom nikoli pozabila. Čeprav sem bila po celotnem izletu precej utrujena, mi bo izlet vedno ostal v lepem spominu, saj težko pozabiš otroško veselje in iskrico v njihovih očeh, ko jim polepšaš dan.
6. Zakaj bi k temu povabila tudi druge?
Vse bi lepo povabila k prostovoljstvu, saj se mi zdi, da te to lahko dodatno izpopolni. Poleg tega se lahko naučiš marsikaj novega in spoznaš nove ljudi. V našem klubu se lahko naučiš tudi, kako organizirati akcijo oz. dogodek, kako izpeljati idejo, sodelovanja z različnimi ljudmi. Vse to se mi zdi, da ti zna kdaj v življenju res prav priti.
Leo klub je del mednarodne organizacije, ki združuje mlade med 16. in 30. letom, zato ti članstvo v našem klubu omogoča še razne izmenjave, obiske drugih držav in s tem spoznavanje ljudi z vsega sveta. S tem imaš tudi možnost vpogleda, kako prostovoljstvo deluje v drugih državah oz. dobiš kakšno idejo za dogodek.
