Več kot le pridobivanje znanja: dragocena spoznanja študija

Vsak človek ima naravno željo po znanju. Kot otroci smo bili neskončno radovedni in smo se podajali v neznano – včasih na lastno odgovornost. Znanje je gonilna sila, ki nas vodi k raziskovanju sveta okoli nas in znotraj nas. Toda iskanje znanja ne sme biti samo sebi namen.

Znani teolog Tomaž Akvinski nas v svoji Teološki sumi opozarja, da studium (zavzeta uporaba našega uma) ponuja pot do nečesa globljega od zgolj intelektualnih dosežkov.

Čeprav se pogosto zdi, poudarja Akvinski, da je glavni cilj študija znanje, je že samo dejanje študija disciplina. Pomislite na dolge noči, posvečene učbenikom, ure, ki jih preživite ob prebiranju zapletenih idej, na navidezno neskončne razprave s študijskimi kolegi in profesorji.

Jasno je, da pri študiju ne gre le za pomnjenje dejstev. Gre za urjenje uma, s čimer ga krepimo za življenjske izzive. Študij je v več ozirih nekakšna vadba mišic našega uma.

Ta disciplina oblikuje naš značaj na nežne, vendar bistvene načine. Za začetek pomislite na te tri:

Z vsakim novim predmetom, z vsako usvojeno idejo se zavemo, da se vedno lahko še česa naučimo. Nikoli ničesar zares ne obvladamo. Več vemo, bolj vemo, česa ne vemo. Študij spodbuja našo pripravljenost, da priznamo lastno nevednost, kar nas odpira za nadaljnjo rast.

Pravi študij zahteva vztrajnost in vzdržljivost. Uči nas premagovati moteče dejavnike, ohranjati osredinjenost, se soočati z razočaranji, priznati neuspeh in vedno znova začeti z ničle. To so lastnosti, ki so izjemno uporabne na številnih področjih našega življenja.

Količina informacij, s katerimi se srečujemo pri študiju, je včasih lahko preobsežna. Razgledanost nam pomaga razviti sposobnosti kritičnega mišljenja, da ločimo resnico od laži, odvečno od bistvenega, glavni argument od opombe, dobro idejo od povprečne, dobre stvari od predsodkov – in to ne le v akademskem okolju, temveč tudi v vsakdanjem navalu informacij in mnenj.

Vendar je vrednost želje po znanju še globlja. Akvinski trdi, da nas red in osredinjenost, ki ju gojimo s študijem, pripravljata, da se ukvarjamo s številnimi vprašanji, ki presegajo zgolj razumsko področje. Postanemo bolje opremljeni za reševanje praktičnih vprašanj ter uporabo znanja za sprejemanje odgovornih odločitev zase in za svoje skupnosti.

Ko se boste naslednjič spraševali, zakaj berete nekaj, kar se zdi preveč oddaljeno od vsakdanje potrebe po opravljenem delu, imejte v mislih, da vas navidezno nekoristne snovi ne učijo, kaj misliti, temveč kako razmišljati.

To je ključno katoliško načelo: vera in dejanja so med seboj prepleteni, enako kot telo in duša. Naše razumevanje sveta, ki ga oblikuje študij, mora biti podlaga za naše življenje: služenje drugim, prizadevanje za pravično družbo ter spoštovanje odnosa z Bogom in bližnjim.

Zato si resnično prizadevajte za znanje. Ob tem pa ne pozabimo, da prava moč študija ni v tem, česa se naučimo, temveč v tem, kdo postanemo. Ker smo katoličani, naj študij za nas predstavlja pričevanje o naši veri: zavezanost intelektualni rasti v službi krepostnega življenja.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.