Vprašanje bralke:
Že dlje časa naju z možem moti sledeče: izbrana mašna berila Stare zaveze so velikokrat zelo dolga, kompleksna, tudi brutalna, so vse prej kot pa podoba Boga ljubezni. Prepričana sva, da večine kristjanov ne nagovarjajo, prej jih prestrašijo in odvračajo od podobe ljubečega Očeta. Zakaj torej toliko starozavezne, po najinem mnenju večkrat celo škodljive teologije pri današnjih mašah? Ali se ni Jezus trudil učiti množice na preprost, njim prilagojen način? Tudi dolžina teh odlomkov je nemalokrat absolutno predolga in odvrača pozornost poslušalca.
Jana
Odgovarja celjski škof msgr. dr. Maksimilijan Matjaž:
Spoštovani, podobni pomisleki o primernosti starozaveznih besedil v krščanskem bogoslužju so se v zgodovini vedno znova pojavljali. A Nove zaveze ni mogoče prav razlagati brez Stare zaveze, saj je Jezus ni prišel odpravit, temveč dopolnit (prim. Mt 5,17).
Mašna berila tako Stare kot Nove zaveze so premišljeno izbrana in so ključni del bogoslužnega izročila Cerkve. V bogoslužju se uresničuje Jezusova skrivnost smrti in vstajenja. Najveličastnejše liturgično slavje, velikonočna vigilija, razodeva prav z obiljem izbranih besedil Stare zaveze kristocentričnost vse zgodovine. Vsaka maša je zgrajena po vzoru velikonočne vigilije, saj celotno liturgično leto izvira in se steka v Kristusovo skrivnost smrti in vstajenja. Svetopisemski odlomki razkrivajo rast Božjega odrešenjskega dela v zgodovini, ki je s Kristusom doseglo svoj višek.
Prvi kristjani so prav na podlagi starozaveznih besedil prepoznali v Jezusu iz Nazareta obljubljenega Mesijo. Tako npr. evangelist Luka poroča, kako je Vstali emavškima učencema odprl razum, da sta mogla v Kristusovi smrti in vstajenju prepoznati, "kar je napisano o njem v vseh Pismih" (Lk 24,27).
Sv. Hieronim je zapisal, da "kdor ne pozna Svetega pisma, ne pozna tudi, kaj je Božja moč in njegova modrost: nepoznanje Svetega pisma je nepoznanje Kristusa". To velja tako za spise Stare kot Nove zaveze.
Res je, da v Stari zavezi pogosto srečamo podobe, ki jih danes težko razumemo, saj so zapisane v jeziku in kulturi takratnega časa. Toda Božji Duh, ki je navdihoval biblične avtorje, navdihuje tudi sodobnega bralca, zato lahko v njihovih besedilih odkrije presežno modrost. Tako lahko npr. tudi v pripovedih o izraelskih vojnah in zmagah, o njegovih vzponih in o še pogostejših padcih, ki jih danes poslušamo pri maši, uzremo tudi naše vsakdanje boje za zvestobo Bogu, naša suženjstva in izdajstva ter Boga, ki danes rešuje in vodi svoje ljudstvo.
Pravkar smo dobili nov prevod celotnega Svetega pisma z uvodi in razlagami. Ena glavnih prednosti te t. i. jeruzalemske izdaje Svetega pisma je prav v bogastvu seznamov vzporednih mest ali referenc, ki nam odpirajo notranjo povezavo med besedili Stare in Nove zaveze. Prepričan sem, da bo to močno pripomoglo h globljemu razumevanju enosti obeh zavez enega Božjega razodetja.
Prispevek je bil najprej objavljen v tedniku Družina, letnik 73, številka 17.