Razmeroma preprosto je opazovati druge ljudi ter se posmehovati njihovi sebičnosti in posedovalnosti. Morda si mislimo, da je naš bližnji tisti, ki potrebuje spreobrnjenje. Dosti verjetneje pa je, da smo mi tisti, ki najbolj potrebujemo spreobrnjenje.
Če vsak dan izprašujemo svoje srce, lahko ugotovimo, da je naše srce prepogosto preveč posedovalno in dosti preveč navezano na stvari tega sveta.
Katekizem katoliške Cerkve navaja protistrup za posedovalno srce:
Pozitivno ime za boj zoper naš posedovalni in gospodovalni jaz je čuječnost, treznost srca. Kadar Jezus poudarja čuječnost, je ta vedno v razmerju do njega, do njegovega prihoda, do poslednjega dneva, in to vsak dan: "danes". Ženin pride sredi noči; luč, ki ne sme ugasniti, je luč vere: "O tebi je govorilo moje srce: 'Išči njegovo obličje.'" (Ps 27,8)
(KKC 2730)
To pomeni: zavedati se moramo, da bo Jezus znova prišel, ko ga bomo najmanj pričakovali.
Pomembno je poudariti, da to morda ne bo Jezusov drugi prihod, ampak preprosto Jezusov prihod ob koncu našega življenja na zemlji.
Ne vemo, kdaj nas bo Bog poklical domov, in ne želimo, da bi nas ujel nepripravljene, kot pet nespametnih devic, ki niso bile pripravljene, ko je ženin prišel pozdravit tiste, ki so imele prižgane svetilke (prim. Mt 25).
Prvi korak v boju proti našemu sebičnemu in posedovalnemu srcu je, da smo iskreni do sebe in prepoznamo resnico.
Morda raje opazujemo druge ljudi in opozarjamo na njihove napake, vendar se moramo zazreti vase in prepoznati stanje svojega srca.
Ko bomo odkrili stanje lastne duše, bomo lahko opazili, kako smo navezani na stvari, ki v resnici ne bodo pomembne, ko nas bo Bog poklical domov.
To ne pomeni, da moramo prodati vse, kar imamo, pomeni pa, da ne smemo biti navezani na materialne stvari.
Pripravljeni bi morali biti, da se za Boga odpovemo vsemu, ne glede na to, kako nas bo to prizadelo.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
