Španka Ana Sanjuan se je s protonsko terapijo in devetdnevnico borila s hudim tumorjem v glavi. Jasno ji je, da je Bog tisti, ki jo je ozdravil, in nikoli ne želi sneti čudodelne svetinje, ki ji je dajala moči med zdravljenjem.
Ko je njena zdravniška ekipa z začudenjem opazila njeno neverjetno izboljšanje ob koncu terapije, so le pokazali v nebo in dejali: "Radi si pripisujemo zasluge za uspeh, a to so bili tisti tam gor."
Ana jasno ve, zakaj se je tumor zmanjšal za več kot 66 odstotkov in se popolnoma ločil od kostnega mozga, kar je preprečilo smrtno tveganje: "To seveda pripisujem čudežni svetinji, devetdnevnici, vsem, ki so jo molili na mojo prošnjo, med njimi hčeram in vnuku. Gospod je bil usmiljen in tukaj sem, živa in zdrava, srečna in zadovoljna," pojasnjuje za Aleteio.
Anino ozdravitev lahko pripišemo protonski terapiji, čudežni svetinji ali kombinaciji obojega. Tisto, kar je težje pripisati znanosti, je niz naključij in presenetljivih podrobnosti, ki jih razlaga o svoji zgodbi in ki jo skupaj z njeno vero delajo tako posebno.
Nenavadno poročno darilo
Ana in Carlos sta se 24. junija 2022 poročila v Barceloni in v hotelu praznovala z najbližjo družino. Naslednji dan je par odšel v bližnjo cerkev, da bi se zahvalil Bogu in posvetil svoj zakon. To je bila cerkev Čudežne svetinje.
Šest mesecev pozneje, po počitnicah, je Ana začela čutiti bolečine v vratu in ušesu, desne strani telesa pa sploh ni čutila. Obiskala je več zdravnikov in dolgem času brez diagnoze je nevrolog odkril tumor.
Z diagnozo sem se soočila z zaupanjem, da je to test očiščenja, poročno darilo. Mislila sem si, da Gospod ne glede na izid pozna mojo pot in da sem v njegovih rokah. V bolečini je skrivnost, ki nas očiščuje in približa Gospodu. Ko trpiš, moliš bolj intenzivno, moliš lepše molitve, kličeš Boga na drugačen način, bolj ljubeče.
"Čutila sem tudi ljubezen družine, duhovnikov, ki so mi rekli, da bodo molili zame," nadaljuje. "Veliko sem molila k Devici Mariji, k svetnikom, spomnila sem se molitev iz svojega otroštva, ob sebi sem imela blagoslovljeno vodo iz Lurda in vsak dan sem hodila k sveti maši," dodaja.
Ugotovila je, da je imela svetinjo ves čas na ogrlici
Potem ko je prisluhnila mnenju več zdravnikov, je za operacijo izbrala nevrokirurga v Madridu, vendar se je zaradi različnih razlogov vse skupaj zelo zavleklo.
Tri dni pred operacijo je prijateljica Ano spodbudila, naj skupaj z možem opravita devetdnevnico k Marijini čudodelni svetinji. Prijateljica ji je obljubila, da bo tudi ona z možem in hčerko molila devetdnevnico in prosila za njeno ozdravitev.
Ana se je strinjala in v tistih dneh je po naključju odkrila, da je mala svetinja, ki jo je že leta nosila okoli vratu, čudodelna svetinja. "Dotaknila sem se verižice in tik ob zaponki je bila majhna svetinja; tja sem jo dala, ker je postala nekoliko obrabljena; nosila sem jo okoli vratu, tik nad tumorjem!"
Na zdravniškem pregledu tik pred operacijo je zdravnik povedal, da je tumor večji, kot je pričakoval, in da ni jasno, ali ga bo mogoče operirati. "Z možem sva posvet zapustila v šoku, začela sva se že poslavljati drug od drugega," pravi Ana.
Potem pa je po Božji previdnosti po dolgem času srečala prijateljico Hermanito in ko ji je razložila svoje stanje, ji je ta povedala za protonsko terapijo in jo peljala na kliniko, kjer izvajajo tovrstno terapijo.
27. junija, na zadnji dan devetdnevnice, sta se zakonca udeležila maše v cerkvi v Madridu. "Večkrat sva se premaknila, ker sta me svetloba in zvok motila, dokler nisem prišla do klopi, kjer sem se počutila udobno," se spominja.
"Potem mi je mož zašepetal: 'Poglej, koga imaš ob sebi.' Pogledala sem navzgor in zagledala veliko podobo Marije s čudodelno svetinjo, ki je imela nad glavo iztegnjene roke, usmerjene kot žarki. Bila sem vzhičena in pomislila, da bo vse v redu."
Naslednji dan je šla k zdravniku. Na zdravniški mizi je Anino pozornost pritegnila podoba. "Ali je to Marija s čudodelno svetinjo?" "Da, dobil sem jo v dar in jo imam vedno tukaj," je odgovoril zdravnik, nato pa ji je sporočil, da je primerna za začetek terapije.
Zdravljenje je trajalo nekaj dni, do 27. septembra, praznika svetega Vincencija Pavelskega, ustanovitelja reda Malih sester usmiljenk, kongregacije, ki ji je pripadala Katarina Labouré, vidkinja čudodelne svetinje.
Po koncu zdravljenja je Ana v zahvalo odpotovala v Pariz, na Rue du Bac, kjer so se dogajala prikazovanja Device čudodelne svetinje. Nato se je vrnila v Madrid, kjer je prejela novico, da je velik tumor, ki je objemal in dušil njeno hrbtenjačo, postal neškodljiv. Ko ji je zdravnik sporočil to novico, je od sreče zajokala in vzkliknila: "Čudodelna svetinja! Jezus je tisti, ki me je ozdravil, a vendar ne bom nikoli snela čudodelne svetinje!"
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Katarina Berden.
