Čakanje je lahko pogosto mukotrpno. To lahko potrdi vsakdo, ki se ukvarja s kakršnimikoli zamudami ali prenaša različne stiske. Toda zakaj je potrpežljivost tako zahtevna? In kako lahko spodbujamo to ključno krepost? Odgovor na to vprašanje nam morda lahko ponudi filozof iz 13. stoletja, sv. Tomaž Akvinski. V svoji knjigi Teološka suma ponuja globok vpogled v naravo in razvijanje potrpežljivosti.
Akvinec meni, da je potrpežljivost temelj kreposti. Pri tem ne gre zgolj za prenašanje težav: to je moralna moč, da prenašamo trpljenje, ne da bi podlegli hromeči žalosti. Potrpežljivost deluje kot ščit, ki varuje naš razum pred hromečimi učinki obupa, in zagotavlja, da ob soočanju z izzivi ne skrenemo s poti dobrega.
Vsakdo lahko izkazuje določeno obliko potrpežljivosti, toda Akvinec poudarja, da prava potrpežljivost izhaja iz globoke ljubezni do Boga, ki jo hrani Božja milost. Ta ljubezen do duhovnega dobrega nam omogoča, da dajemo prednost kreposti in prenašamo trpljenje, zavedajoč se, da to navsezadnje služi višjemu namenu.
Pomembna sopotnica odločnosti
Akvinec trdi, da je potrpežljivost pomembna sopotnica odločnosti, kreposti, ki nam omogoča, da se soočimo s strahom in nevarnostjo. Odločnost nam daje pogum, da se soočamo z zunanjimi grožnjami, potrpežljivost pa notranjo moč za prenašanje čustvenih stisk, ki pogosto spremljajo tovrstne izzive. Predstavljajte si pogumnega viteza, ki se sooča z zmajem – recimo sv. Jurija. Odločnost daje Juriju pogum za napad, potrpežljivost pa mu je v oporo, ko prenaša strah, bolečino in izčrpanost zaradi bitke.
Akvinec je mojster izostrenih razlikovanj. Prav tako razlikuje med potrpežljivostjo in potrpljenjem, čeprav oba vključujeta prenašanje težav. Potrpljenje, tako Akvinec, je posebej povezano z razočaranjem ob zapoznelo uresničenih željah ali ciljih. To je krepost, ki nam pomaga vztrajati, ko se zdi, da je dobro, ki ga iščemo, nedosegljivo.
Predstavljajte si znanstvenika, ki neutrudno išče zdravilo, ali športnika, ki mu ne uspe preskočiti želene razdalje. Vztrajnost obema kljub ponavljajočim se neuspehom omogoča, da nadaljujeta z delom, saj ju žene upanje na končni uspeh. Po drugi strani pa ima potrpežljivost širše področje uporabe. Zajema namreč sposobnost, da prenašamo vse vrste slabosti, velike in majhne, v prizadevanju za krepost.
Spodbujanje kreposti
Kako torej negovati to bistveno krepost? Akvinec ne bi priporočal, naj iščemo trpljenje, pač pa bi zagovarjal prakse, ki krepijo odpornost. Predlagamo nekaj načinov za krepitev potrpežljivosti.
1. Vadite hvaležnost: premišljevanje o dobrih stvareh v življenju, tudi sredi izzivov, spodbuja pozitivno naravnanost in zmanjšuje grenkobo, ki lahko spodbuja nepotrpežljivost.
2. Razvijajte empatijo: če izstopite iz lastne perspektive in poskušate razumeti težave drugih, lahko negujete sočutje in strpnost, zaradi česar se vam bodo lastne težave zdele manj nepremagljive.
3. Sprejmite majhne izzive: začnite se uriti v potrpežljivosti v vsakdanjih okoliščinah. Mirno počakajte, da pridete na vrsto, z manjšimi zapleti se spopadajte brez razburjanja in postopoma krepite svojo odpornost do nelagodja.
4. Iščite navdih: berite zgodbe o vztrajnosti ali opazujte potrpežljivost navdihujočih osebnosti. Ti zgledi vam lahko služijo kot vir spodbude in vodilo na vaši poti.
Če boste vključili te prakse v svoje življenje, boste spodbujali potrpežljivost, ki vam omogoča, da se z močjo, sočutjem in predanostjo svojim ciljem soočite z vsakim izzivom.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
