Verjetno se marsikdo sooča s težavo, ko sam pri sebi razmišlja o tem, kaj se bo zgodilo po naši smrti. Verniki upamo in goreče prosimo, da bi nas Bog po smrti sprejel v svoje varno Očetovsko naročje, kamor si vsi želimo.
Govorjenje o vicah in peklu ni priljubljeno
Nekako se zdi, da je zadnja desetletja diskurz o trojici različnih možnosti, ki nas lahko čaka po smrti, torej nebesih, vicah in peklu, kar nekako zamrl. Seveda, govor o tem, da se lahko po smrti duša tudi ne združi (takoj) z Bogom, je nepriljubljen.
Vzbuja strah in skrb, a morda nekaj tega ljudje tudi potrebujemo, da nam osmisli nenehen trud za dobro, za kar bi si morali vsi prizadevati. Če ne drugega, pri vsaki sveti maši molimo za naše pokojne, da bi se (če so v vicah) očistili in bi jih Bog sprejel k sebi v večno življenje.
Dosti lažje, "mehkeje", prijazneje in tolažeče je govoriti le še o nebesih, z zanašanjem na neskončno Božje usmiljenje pa na tak način hitro zapademo v razlago, da bo Bog v nebesa zagotovo vsakega sprejel.
A če verjamemo Jezusovim besedam, in on je to ponovil na več mestih, kot lahko beremo v Svetem pismu, se moramo v zemeljskem življenju močno truditi za nebesa, kajti vsekakor obstaja tudi druga možnost.
Nekaj Jezusovih citatov, ko je svaril pred večnim pogubljenjem
"Vsako drevo, ki ne rodi dobrega sadu, posekajo in vržejo v ogenj." (Mt 7,19)
"Povem pa vam: Za vsako prazno besedo, ki jo ljudje izgovorijo, bodo dajali odgovor na sodni dan. Po svojih besedah boš namreč opravičen in po svojih besedah boš obsojen." (Mt 12,36-37)
"Neuporabnega služabnika pa vrzite ven v najzunanjejšo temo. Tam bo jok in škripanje z zobmi." (Mt 25,30)
"Tedaj poreče tudi tistim, ki bodo na levici: 'Proč izpred mene, prekleti, v večni ogenj, ki je pripravljen hudiču in njegovim angelom!'" (Mt 25,41)
"Bojte se tistega, ki ubije in ima potem oblast vreči v peklensko dolino." (Lk 12,5)
"Zato bedite in vsak čas molíte, da bi zmogli ubežati vsemu temu, kar se bo zgodilo, in stopiti pred Sina človekovega. " (Lk 21,36)
Še mnogo je mest, kjer je Jezus svaril ljudi pred lažnim slepljenjem, da ni pomembno, kako živijo in v koga verjamejo ter da je večno pogubljenje še kako resnično.
Ne smemo zapasti niti v pesimizem niti v uspavano ravnodušnost
Ne gre za to, da bi živeli v krču ali pesimistično, češ ni nam pomoči, vsak greši, zakaj bi se potem sploh še trudili? Po drugi strani pa tudi ne smemo zapasti v razmišljanje, ki gre nekako takole: "Bog je usmiljen, hudiča itak ni (velika zmota, če tako mislimo – spet nam je Jezus v Svetem pismu na mnogih mestih povedal, da obstaja tako Satan kot tudi večno pogubljenje), v pekel Bog v resnici ne bo nikogar poslal, saj nas ljubi, torej zakaj bi se potem sploh sekirali?"
Nasprotno – Jezus nam daje številne besede, s katerimi potrjuje Božjo ljubezen do nas in njegovo željo po tem, da bi po smrti vsi prišli k Njemu. Obenem nam Bog daje na razpolago tudi vsa potrebna sredstva, da bi se to tudi zgodilo, seveda pa je od naše svobodne volje odvisno, ali jih bomo sprejeli ali zavrnili. Prav tako pa nas svari, da ne bi zaspali, pri čemer ima seveda v mislih duhovno spanje, ravnodušnost, lenobo.
Gre za to, da se trdno oklenemo Jezusa in vsak trenutek prosimo za to, da bi nas On nikoli ne izpustil iz svojih rok. Ob tem pa redno prejemamo zakramente, kajti Jezus je tudi rekel: "Jaz sem vstajenje in življenje: kdor vame veruje, bo živel, tudi če umre; in vsakdo, ki živi in vame veruje, vekomaj ne bo umrl," (Jn 11,25-26) ter " … kdor jé ta kruh, bo živel vekomaj." (Jn 6,58)
Še kako na mestu so torej besede, ki jih vsakodnevno molimo npr. v zdravamariji: "Prosi za nas grešnike zdaj in ob naši smrtni uri, amen." Ali v očenašu: "… temveč reši nas hudega, amen." Ob tem lahko dodamo še besede iz molitve, s katero se obračamo k Svetemu Duhu: "Naj nam pomaga, da bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in vselej radi sprejemali Njegove spodbude."
