Udeležila sem se slikarske delavnice, kjer smo se učili osnove barv. Najprej smo začeli s črno in belo, nato z odtenki sive. Bilo je zanimivo. Čudila sem se rožam, ki so bile lepe celo v odtenkih sive.
Osnove, osnove, osnove. Na vsakem področju, če je brez osnov, nastane kaos. Pri sebi opazim, kako rada pozabim ali zanemarim osnove. Ko se to zgodi na področju medosebnih odnosov, se tudi ti kaj hitro spremenijo v odtenke sive. Ti so pri slikanju zanimivi, na področju odnosov pa sivina pomeni: biti in živeti brez ognja, strasti ter živosti.
V Svetem pismu sem prebirala odlomek o hromem človeku (Apd 3,1-10), ki so ga vsak dan prinašali pred tempeljska Lepa vrata. Pomislila sem, kako naporno je bilo to. Hromost je najprej naporna za hromega, hkrati je živeti s hromim človekom zelo naporno. Vsakdo med nami je od rojstva "hrom" vsaj na kakšnem področju.
Hromost v odnosih je tista, ki je najtežja, predvsem v naših družinah. S tem mislim na našo nemoč, ko okolica od nas pričakuje osebno zrelost, nas pa žal tako hitro kaj spravi ob živce, da se razjezimo in že je v zraku prepir, ki mu sledi odtujenost, ta pa lahko vodi v smrt odnosa.
V praksi to pomeni, da spregledamo potrebe bližnjih, jih ne "prinašamo pred tempeljska vrata" – odrečemo jim "osnovno nego", češ naj se sami zmigajo in si pomagajo, kakor vedo in znajo. Žal oni tega ne znajo in ne zmorejo, ker so "hromi".
Odlomek mi odpira oči. Uči me, kako moram priznati, da moj mož (žena, starš, otrok …) ni "moj projekt". Na meni je, da najprej prosim Svetega Duha usmiljenja in odpuščanja za svoje grehe, naj najprej ozdravi mojo hromost, da bom lahko pomagala bližnjim, ki od mene največkrat pričakujejo "miloščino". Kako to delajo? Na neprimeren način, saj največkrat ne prepoznam, da potrebujejo le kanček moje nežnosti in pozornosti.
V prebranem odlomku je Peter rekel hromemu: "Poglej naju!" Namenil mu je usmerjeno pozornost. Vedel je, da je hromi pričakoval denar, zato mu je jasno povedal, da denarja nima, lahko pa mu da nekaj drugega. Peter se je zavedal, da sam tega ne zmore (to ni bil njegov projekt), zato je predal Jezusu: "'V imenu Jezusa Kristusa Nazarečana, hôdi!' In prijel ga je za desno roko in ga dvignil," (Apd 3,6-7). Peter je hromemu s konkretno telesno gesto pomagal vstati.
Gospod, tudi jaz se zavedam svoje nemoči. Zato Te prosim, da mi pomagaš spoznati, kako naj hromim okoli sebe pokažem sočutje in pomoč. Zato te svoje "projekte" izročam v Tvoje usmiljeno srce, saj dela usmiljenja v nas in po nas lahko delaš le Ti.
Prispevek je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina.
