Obiskali smo ekološko kmetijo Beci, kjer se s kmetovanjem ukvarja že peta generacija. Predstavljamo vam Andrejo Makovec Beci, mlado mamico iz Razborja, hribovske vasice pod vznožjem Lisce. Lani poleti je prevzela kmetijo Ekološka jajca izpod Lisce – Kmetija Beci.
Preusmeritev dejavnosti, ki se je zgodila pred leti, je omogočila, da se na kmetiji preživljajo štirje družinski člani: Andreja, njen mož Davor in Andrejini starši. Pri vsakdanjih opravilih pa jim pomaga tudi prizadevna stara mama.
Andreja ima dve starejši sestri. Oče je vedno govoril, da bo ena od hčera prevzela kmetijo, ni pa on določil, katera naj bo, se spominja Andreja, ki jo je mama že pri dveh letih posedela za mizo, da bi pomagala pobirati jajca.
Berete članek, ki je prosto dostopen. Ni pa nastal brezplačno. Vljudno vas vabimo, da podprete ustvarjanje Aleteie z donacijo ali nakupom v naši spletni trgovini. Hvala!
"Starši so čakali in gledali, kakšne fante si s sestrama izbiramo. Ko sem bila v zadnjem letniku gimnazije, se je Davor vpisal na Grm, višjo šolo za upravljanje podeželja. Vsebine so se mi zdele zelo zanimive in takrat smo se načelno dogovorili, da bova midva prevzela. Še bolj gotova odločitev je padla v letu 2017, ko se je Davor zaposlil na kmetiji, jaz pa leta 2021."
Najstarejša od treh sester, Barbara, je veterinarka, ki živi v Belgiji in trenutno dela specializacijo ter doktorat na področju reprodukcije goveda, druga sestra po vrsti, Sabina, pa je mikrobiologinja in dela v Rogaški Slatini.
Kmetija Beci
Pri Becijevih imajo v treh hlevih skupno 6.600 kokoši. Poleg tega pa še 16 krav dojilj in domače mlado pitano govedo, skupaj približno 45 glav govedi. Obdelujejo približno 40 hektarov kmetijskih površin, polovica je njiv, polovica pa trajnih travnikov.
"Tudi na njivah kmetujemo po načelih ekološkega kmetovanja. Večinoma pridelujemo krmo za kokoši in govedo, v zadnjih letih pa del površin namenjamo tudi pridelavi ekološkega krompirja in fižola za zrnje," pripoveduje magistra ekonomike naravnih virov in nekdanja članica Društva študentov zootehnike.
Novo poglavje
Leta 2012 je Andrejin oče sprejel ključno potezo in se odločil za ekološko rejo kokoši nesnic.
"Najprej smo vselili 500 kokoši, danes pa jih imamo 6.600. Za končanje mlečne proizvodnje sva se najbolj zavzemala midva z Davorjem, saj je bilo delo zahtevno tudi zaradi vezane reje govedi. Sam prehod z mleka na dojilje je trajal skoraj 10 let, saj smo pretapljali črno-bele in lisaste z limuzinom, sedaj pa imamo aberdeen angus bika."
Podkast Mladost na kmetiji
Za ekološko prirejo je potreben višji standard reje kokoši
"V konvencionalnih rejah so lahko hlevi neomejeno veliki brez dnevne svetlobe. V Sloveniji, denimo, so hlevi tudi za 60.000 kokoši, v tujini še mnogo mnogo večji. Ekološki hlev mora imeti okna, v njem pa je lahko največ 3.000 kokoši s kar za tretjino manjšo gostoto naselitve kot v konvencionalni reji. Krmimo jih samo z ekološko pridelano krmo brez dodatkov barvil za obarvanje rumenjaka ali GSO," nam Andreja razloži razliko med konvencionalno in ekološko rejo nesnic.
Vedno sveža jajca
Zaradi ekološke reje so podvrženi strožjemu veterinarskemu nadzoru, ob morebitni uporabi zdravil pa velja dvojna doba karence. Kokoši morajo imeti tudi tretjino svojega življenja dostop do površin na prostem.
"Kokošim se ne krajša kljuna, prav tako se ne sme takoj po izvalitvi zavreči petelinčkov. Ekološka reja je strogo predpisana in tudi redno kontrolirana. Prednost naših jajc pa je v tem, da imamo res vedno sveža jajca."
Loading
Poroka in prvorojenec Oskar
Andreja se je leta 2021 po večletni zvezi poročila z Davorjem, ki prihaja z manjše kmetije iz bližnje okolice.
"Je sicer električar, polega tega pa še izjemen strojnik. Pri reji kokoši nesnic je veliko elektronike, zato je njegovo znanje s tega področja na kmetiji zelo dobrodošlo."
Pred nekaj meseci sta se razveselila prvorojenca, sina Oskarja. "Želiva, da odrašča v ljubečem okolju. Ne želim ga prehitro obremenjevati s kmetijo. Na prvorojene sinove družba kar precej pritiska v smislu 'ti boš gospodar in prevzel kmetijo'. Tega pritiska nočem vršiti nanj," še pove članica Društva podeželske mladine Zabukovje.
Majhen, a povezan kraj
V vasi na Razborju, kjer je dolga leta služboval p. Karel Gržan, stojita mogočna farna cerkev sv. Janeza Krstnika in dom krajanov, kjer se odvija večina družabnega življenja. Na Razborju imajo Kulturno, športno in turistično društvo Blaž Jurko Razbor pod Lisco, v okviru katerega sta najdejavnejša moška vokalna skupina ter otroška in mladinska dramska sekcija.
"Imamo pa tudi Mešani pevski zbor sv. Janeza Krstnika. Sama sem bila vodja folklorne skupine, vendar smo trenutno malo pospravili plesne čevlje in se lotili ustvarjanja družin in kariere."
Andreja izpostavlja pomen skupnosti in družinskih vezi, ki kmetiji dodajajo poseben pečat. Njena zgodba dokazuje, da je z združevanjem tradicionalnih vrednot in sodobnih pristopov mogoče ne le ohraniti, temveč tudi razvijati kmetijsko dejavnost.
Z jasnim ciljem in podporo družine Andreja nadaljuje dediščino svojih prednikov in jo z ekološkim kmetovanjem bogati za prihodnje generacije.
Prisluhnite ostalim epizodam podkasta Mladost na kmetiji.
