Rojstni dnevi so, poleg drugih praznovanj v letu, nekakšni mejniki na zemljevidu življenja. Seveda je to čas za zabavo, obenem pa tudi za premislek o teži let in bogastvu spominov – še posebej na jesen življenja. To je čas za torto, pihanje svečk in druženje z bližnjimi.
Toda rojstni dnevi so tudi nežen opomnik naše smrtnosti.
Praznujemo edinstvenost svoje življenjske poti in dan, ko smo stopili na ta svet – vendar se zavedamo tudi vedno navzoče stvarnosti, da se bo naša zemeljska pot nekoč končala.
Ta trenutek vpogleda pa naj vam ne vzame veselja do praznovanja. Kot katoličani razumemo, da je življenje dragocen dar, ki nam ga je naklonil Bog. Vsak rojstni dan zaznamuje ne le minevanje časa, temveč tudi številne izkušnje, ki smo jih stkali skupaj. Skupen smeh, pridobljeni nauki, dana in prejeta ljubezen – vse to so stvari, ki jih nosimo v sebi in ki bodo igrale pomembno vlogo na naši poti v večno življenje.
Ko se staramo, se nam upravičeno zdi, da je prihodnosti z vsakim letom manj. Zaradi tega pa ni nič manj dragocena. Nasprotno, naša preteklost nam daje modrost in milost, da skozi preostala poglavja svojega zemeljskega življenja krmarimo z eleganco, razumom in neomajno radostjo. Pri tem se opiramo na moč, ki smo jo pridobili v času preizkušenj, na veselje, ki so nam ga prinesli naši uspehi, in na ljubezen, ki nas je ohranjala pri življenju.
Predaja štafetne palice
Poleg tega je lahko življenje, ki smo ga dobro živeli, vir navdiha za druge. Resnično bi si morali za to prizadevati po svojih najboljših močeh. Ko se staramo, se naše izkušnje spreminjajo v zgodbe – pričevanja o Božji navzočnosti v našem življenju. Deljenje teh zgodb z mlajšimi rodovi ni le hrepenenje po mladosti, temveč tudi predajanje štafetne palice.
Z mladimi delimo vrednote in nauke, ki smo jih pridobili na svoji poti – pa naj je bila ta boleča ali ne, radostna ali kakršnakoli že. Postanemo živi zgledi, kako najti smisel in veselje ob neizogibnih življenjskih izzivih.
Rojstni dnevi so čudovita priložnost za praznovanje, pa ne le preživetih let, temveč tudi dediščine, za izgradnjo katere bi si morali dejavno prizadevati vse življenje.
Obenem so ti mejniki odlična priložnost, da se ozremo nazaj na vse dobre stvari, ki so se nam zgodile, uživamo v sedanjem trenutku ter se veselimo prihodnosti s pozitivnim pogledom in občutkom hvaležnosti za lepo preživeto življenje.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
