Življenje nam lahko pogosto prekriža poti in nas preizkuša, kako močni smo ter kako se bomo znašli v težkih situacijah. Tovrsten preizkus je doletel tudi Nadi Cedilnik. Pred leti je doživela prometno nesrečo, ki ji je spremenila življenje.
"Kot bi se zgodilo včeraj, se spomnim prometne nesreče, ki sva jo doživela s sinom Klemenom v Škofji Loki pred 18 leti. V križišču brez semaforja se je v desni bok avta, kjer sem sedela jaz, na sovoznikovem sedežu, z veliko hitrostjo v naju zaletela voznica, najin avto je odbilo na zelenico," pripoveduje.
Medtem ko je Klemen nesrečo preživel brez poškodb, je Nadi utrpela zlomljeno ključnico in dvojni vid zaradi udarca z glavo v bočno steklo. Po nekaj mesecih so se ji začele veke spuščati zaradi zategnjenih mišic, kar je povzročilo dodatne težave in dolgotrajno zdravljenje.
Po številnih preiskavah in jemanju močnih zdravil, ki so sicer pomagala pri dviganju vek, se stanje ni trajno izboljšalo. Nadi je našla svojo pot do okrevanja. Njena odločnost in vztrajnost sta ji pomagali ponovno začeti uživati lepote življenja, ob podpori družine in prijateljev pa je našla moč, da pomaga tudi drugim.
Nesreča vam je pustila posledice na vekah, tako da ne morete popolnoma odpreti oči. Kako se je vaše življenje še spremenilo?
Zaradi popolnega spusta vek sem bila hospitalizirana in po petih tednih preiskav in brez prave diagnoze sem prejela zdravila Medrol. Po jemanju teh zelo škodljivih zdravil so se veke res dvignile, a so mi žal po štirih letih in pol odkrili hudo osteoporozo.
Samoiniciativno sem prenehala jemati ta huda zdravila, ljubi Bog pa je istočasno poskrbel, da sem izvedela za gospoda, ki mi je s svojimi izkušnjami vlil zaupanje vase, da lahko sama s pomočjo strokovne literature raziskujem in ugotovim, kaj je z mojimi očmi, vekami narobe in kako si pomagati na naraven način.
Pomagala sem si z masažo, s stimulacijo obraznih živcev in mišic, z zdravilnim kodeksom, z dodajanjem vitaminov in mineralov. Veke so se začele počasi dvigati. Opustila sem preglede in preiskave na očesni kliniki in pri splošnem zdravniku, le vsake toliko sem opravila samoplačniški laboratorijski pregled, da sem dobila potrditev in vero vase, da je z mojim telesom vse v redu in da je moja pot pravilna.
Zelo sem morala biti previdna in potrpežljiva pri vsakodnevnih opravilih in pri hoji, marsikdaj sem tudi zajokala.
Kdo vam je bil v teh težkih trenutkih največja opora?
V teh težkih trenutkih so mi bili v močno oporo mož Ivo in sin Klemen, pa tudi sin Dominik in hči Mojca z družinama ter prijatelji in sorodniki.
Ste se v tem času obračali tudi na Božjo pomoč?
Veliko sem molila, se zahvaljevala in prosila za pomoč nebeško mater Marijo, ljubega Jezusa in Boga.
Spraševala sem se, zakaj to moje trpljenje.
Po nesreči ste tudi sami veliko brali in iskali rešitve, da bi spet normalno videli. Med drugim ste prejeli posebno "moč" in sposobnosti za pomoč drugim bolnikom.
Karkoli so mi ljudje predlagali, naj preberem, naj poskusim, sem sprejela in raziskala. Večkrat, ko sem bila pri sveti maši, sem med poslušanjem evangelija, med povzdigovanjem, začutila nek nepoznan občutek, mravljinčenje po telesu, dvigovanje vek, vonjala sem vrtnice ali kakšen drug nežen vonj.
Kadar je bil mož poleg mene, sem preverila, ali tudi on kaj vonja, pa mi je odgovoril, da ne. Božja roka mi je pomagala, da me je zobna asistentka pri zobozdravniku vprašala, katero knjigo sem ji zadnjič omenila. Zmotila se je, ni izvedela od mene, ampak jaz od nje, ko je dejala: je to knjiga Ponovna povezava?
Med branjem te knjige, v kateri avtor, kiropraktik, dr. Eric Poerl, opisuje nenavadne dogodke, ki so se mu dogajali med terapijo pacientov, sem dobila potrditev za svoje nenavadne občutke.
Kako ste odkrili to "moč"? Kaj ste doživljali prvič? Kdaj ste začutili, da lahko pomagate tudi drugim?
Zelo presenetljivo spoznanje sem doživela neko nedeljo popoldan, sama sem bila v kuhinji in poslušala Radio Ognjišče. Govoril je novinar in kar naenkrat me je začel močno boleti določen zob v ustni votlini. Čez par minut je govoril drug novinar, začutila sem bolečino v drugem zobu. Kaj to pomeni, če sem že pred časom dala izpuliti vse zobe. Brala sem, da so za 80 odstotkov vseh naših zdravstvenih težav krivi zobje.
Kadar sem imela sogovornika po telefonu ali v živo, ali pa je bilo že dovolj, da sem mislila nanj, so me boleli določeni organi, roke ali noge. Zakaj? S sogovornikom sem energijsko povezana, povezana sem z Bogom in vsi trije tvorimo trikotnik. Kjer ima sogovornik blokade v telesu, ni pretoka energije in se odbija nazaj do mene, kar čutim jaz kot bolečino na istem delu telesa, kot ima on blokado.
Pomagam s ponovno povezavo. Mislim na osebo, ki si želi moje pomoči, biti mora sproščena, jaz pa dvignem proti nebu roke in izgovorim: Ljubi Bog, hvala za to energijo, hvala za to svetlobo, je že pri … (izgovorim ime osebe). Moje roke se začnejo samodejno premikati, moje telo ima različne gibe, bolečine, včasih jokam, ihtim (kadar ima oseba hude duševne bolečine), boli me pri srcu (pomanjkanje magnezija), imam zelo suha usta (huda dehidracija telesa), rigam (pomanjkanje želodčne kisline), zeham (pomanjkanje energije).
To traja približno od pol do ene ure, nakar se roke popolnoma umirijo. Tudi oseba, s katero sva povezani, čuti različne stvari: rahel vetrič, vonjave, včasih vidijo različne barve, pretakanje po črevesju, samodejno dvigovanje roke, noge, premikanje vek, oči, nekateri celo zaspijo.
Zelo rada pomagam ljudem, predlagam jim tudi jemanje naravnih dodatkov, čiščenje organizma na fizični in psihični ravni.
Z možem Ivanom ste zelo povezani. Kako bi opisali vajin odnos?
Z možem Ivom sva poročena že 53. leto, iskrica je preskočila pri mladinskem verouku. Ljubezen in spoštovanje sta vrednoti, ki ju vsa leta negujeva.
Nikoli ne pozabiva na Boga, redno obiskujeva svete maše, prejemava obhajilo, redno moliva pred jedjo in skupaj moliva, preden zaspiva. Najina zdaj že širša družina spoštuje vrednote, ki jih midva živiva, kar naju zelo veseli.
Kaj z možem najraje počneta v prostem času?
Z Ivom sva zelo aktivna, rada se pogovarjava, poslušava klasično glasbo, kvalitetne oddaje in potem izmenjava mnenja, rada hodiva v naravo, se druživa s prijatelji in sorodniki, zadnje čase sva odkrila lepoto vožnje z vlakom in avtobusom, na Gorenjsko, kjer imam mamo v domu starejših, ali pa kar tako po naši lepi Sloveniji.
V čem vidite lepoto življenja?
Lepoto življenja vidim v vsakodnevnih stvareh: medsebojnem razumevanju, brez nestrpnosti in povišanega glasu, v nežnem dotiku, pogledu, pohvali, klicu ali klepetom z družinskimi člani, pomoči tistim, ki se v stiski obrnejo name, pogledu v naravo, na hrib, ki je blizu, v ptičjem petju in v občutku, da se vse zgodi z nekim razlogom, da nas nebeški Oče vodi in da nas nikoli ne zapusti.
Včasih se zdi, da se svet podira, da se preizkušnje kar kopičijo, a prav v teh trenutkih se pokaže naš pravi značaj. Svojega pravega je pokazala tudi Nadi.
Po vsakem padcu, ko se poberemo in začnemo znova uživati v lepoti življenja, postanemo bolj hvaležni za majhne radosti, ki jih prej nismo opazili.
