Spolni nagon je eden od najmočnejših nagonov, kar jih je položenih v nas. Vsak spočet ima sposobnost, da spočenja dalje, kot se vrti svet in se rojevajo nove generacije.
Spolnost je v življenju ljubezenske zveze pomemben gradnik. Je podarjanje, je izraz najgloblje ljubezni, je delček popolne predanosti, v zavetju katere se spočenjajo otroci. V njej smo razgaljeni na mnogotere načine in prav zaradi tega nudi toliko možnosti zlorab.
Ko se o spolnosti pogovarjata že zaročenca
Kako torej vzgajati otroke za srečen vstop v življenje njihove lastne spolnosti? Očitno ne tako, kot si je zamislila zahodna civilizacija – da je dovoljeno vse, vsakomur in vsepovsod. Ker če bi to držalo, potem na tem svetu ne bi bilo toliko žalostnih zgodb zapuščenih žena, mož in otrok.
Poznate Božje okolje?
Danes spolnost dobesedno preži na nas na vsakem koraku. Nanjo namigujejo reklame in naslovnice, jumbo plakati in opolzke šale, filmi, risanke in računalniške igrice, celo leposlovje. Vsak otrok, ki ima pametni telefon, ima lahek dostop do nje.
Žal pa se je spolnost nekje vmes razšla z ljubeznijo, odgovornostjo in smislom. Novejše raziskave razgaljajo doslej nepoznan problem neznanih posledic – mnogim mladim sploh ni več do spolnosti.
Kdaj se začne vzgoja za spolnost? Idealno je, če se o spolnosti odprto začneta pogovarjati že zaročenca v času priprave na zakon. Pogovor o spolnosti sprva ni lahek, vendar je to treba preseči, kajti – kdo sva si, če si ne upava iskreno izreči svojih strahov, občutkov in želja? Šele ko se o spolnosti zmoreš pogovarjati odprto, je čas, da v ta pogovor povabiš otroke.
Prva vprašanja se pojavijo ob dojenčku
Otroci se na začetku o spolnosti pogovarjajo kot o vsem, kar jih zanima. Brez zadrege in brez zavor. Navadno se prva vprašanja pojavijo, ko se v otrokovo družino rodi dojenček. Kako pride otročiček na svet? In kako pride v mamino telo? Odgovori morajo biti vedno jasni in starosti primerni.
Če otrok ne bo čutil naše zadrege, bo zelo verjetno postopoma spraševal dalje. Če vprašanj ne bo, moramo starši sami ustvarjati priložnosti. Otrok mora slišati, da mamico boli trebuh, ker ima menstruacijo. In mora slišati tudi očeta, ki ji samoumevno priskoči na pomoč, da se lahko morda nekoliko spočije. Otrok mora izvedeti tudi vse o spočetju.
Ko malce zrastejo, navadno otroke zanima več, kot upajo vprašati. Otroci namreč čutijo vsakršno našo zadrego in čutijo svoj počasi se prebujajoči sram. Starši moramo oboje odraslo obvladati. Otrokovo čašo spolne radovednosti je treba napolniti s korektnimi informacijami najčistejše oblike, da se bo počutil dovolj poučenega, sicer bo vanjo sam dotakal vprašljivo vsebino, na katero bo naletel kdo ve kod.
Otrok mora doumeti, da je njegovo telo svetinja in da sme samo on odločati, kdo in kako se ga lahko dotika. Vedeti mora tudi to, da pogled na njegovo telo ni za vsakogar ob vsaki priložnosti, kakšna je primerna dolžina krila in kakšen dekolte je preglobok. In ali je res "kul", če se mu vidijo spodnjice, hlače pa visijo nekje tam …
Otrok v zgodnjem najstništvu potrebuje znanje o tem, kako se vesti do nasprotnega spola, kako se z njim pogovarjati, kaj je primerno in kaj ni. Starši smo jim dolžni zagotoviti dovolj primerne družbe, da se bodo v teh veščinah imeli priložnost izuriti.
Ko se otrok sam spusti na pot partnerstva, se je z njim treba pogovoriti tudi o spolnosti. Ne o tem, česa ne sme, ampak o tem, kaj in kako je prav, da greš po poti, ki pripelje najbližje resnični sreči in ljubezni. Vedeti mora tudi to, da pot ni lahka, a je vredna vsakega truda.
