Življenje katoličana naj bi bilo pustolovsko potovanje rasti v svetosti – potovanje, na katerem nam obilno pomaga Sveti Duh. Sv. Tomaž Akvinski v svojem znamenitem delu Teološka suma osvetljuje ključni vidik te rasti: sadove Svetega Duha.
Kot v Pismu Galačanom (5,22-23) navaja apostol Pavel, je teh sadov devet: ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blágost, dobrotljivost, zvestoba, krotkost, samoobvladanje.
Tu se poraja prvo vprašanje. Svetopisemsko besedilo pravi "sad" in ne "sadovi" Duha. V grščini gre namreč za besedo karpòs – v ednini; naj vas končni "s" ne zavede, da gre za množino.
Avguštinov komentar o tem vprašanju pojasnjuje, da apostol "ni imel namena, da bi nas učil, koliko jih je, temveč pokazati, kako se je treba izogibati delom mesa in iskati dela Duha".
Toda kaj natančno so – ali je?
Akvinec pojasni, da sadovi niso zgolj naša dobra dela, temveč krepostne značajske lastnosti, ki v nas vzcvetijo vsakokrat, ko Sveti Duh deluje v naših srcih.
Ne dejanja, temveč znamenja
Predstavljajte si sadno drevo. Sadje samo po sebi seveda ni celotno drevo. Je pa rezultat rasti drevesa. Na enak način tudi naša dejanja niso sam sad, temveč zunanji znaki notranje preobrazbe, ki se dogaja po Božji milosti. Ta preobrazba daje pridelek krepostnih navad, ki nam (in ljudem okoli nas) prinašajo resnično veselje.
Kako se ta sad torej razvije?
Akvinec pojasnjuje, da izhajajo iz našega sodelovanja s Svetim Duhom. Tako kot rastlina potrebuje rodovitno zemljo in sončno svetlobo, da lahko uspeva, mora biti tudi naša duša odprta za Božje delovanje v nas. Ključnega pomena so molitev, udeležba pri sveti maši in prejemanje zakramentov.
Ko ostanemo ukoreninjeni v Kristusu, nam Sveti Duh daje moč, da razvijemo te čudovite sadove.
Lahko se vprašamo, podobno kot Akvinec, ali se ti sadovi kaj razlikujejo od kreposti.
Akvinec priznava, da imajo nekateri sadovi, kot sta na primer dobrodelnost (ljubezen) in vera, enaka imena kot kreposti. Vendarle pa ne gre za povsem enako stvar. V Sumi pojasni, da se sadovi bolj nanašajo na prijetna in lahkotna dejanja, ki izhajajo iz teh kreposti.
Oseba s krepostjo potrpežljivosti se recimo lahko znajde v položaju, ko se mirno sooča s težkimi razmerami, ter tako izkusi in deli sad te kreposti. To je, če želite, nekaj podobnega kot vožnja s kolesom. Sad je sposobnost vožnje s kolesom, krepost pa samo dejanje vožnje kolesa brez posebnih težav.
Takšno razumevanje sadov Svetega Duha je čudovit opomnik, da v krščanskem življenju ne gre zgolj za upoštevanje pravil, temveč za to, da postajamo podobni Kristusu, torej svobodni.
Ko z molitvijo, zakramenti in dobrimi deli negujemo te sadove, dovolimo Svetemu Duhu, da nas spreminja v ljudi, kakršni naj bi postali na Božje povabilo.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
