Učenci in dijaki, njihovi starši in tudi učitelji so končno dočakali konec šolskega leta. Številni z olajšanjem in nasmehom na obrazu, tisti, ki jim ni šlo vse po načrtih, verjetno z nekoliko grenkim priokusom.
Ne glede na vse pa je tudi letošnje šolsko gotovo postreglo z novimi spomini, izkušnjami in spoznanji. Nekaj šolskim delavcem smo zastavili naslednje vprašanje:
Katera dragocena spoznanja boste prenesli v naslednje šolsko leto? Dodajte še kakšno anekdoto, izkušnjo in "predpočitniško" željo učencem in sodelavcem.
Vid Tilia, učitelj zgodovine in geografije na OŠ Sostro
"Šola je prostor učenja. Ne samo za otroke, temveč tudi za učitelje in starše. Pri učenju pa je najbolj pomembno zavedanje, da ne vemo vsega. Vsi smo ljudje, ki delamo napake, se soočamo s stiskami in raznovrstnimi težavami. To je normalno. Moj cilj je (pomagati) vzgojiti empatične člane družbe. Izražati čustva in se skozi jezo, veselje, strah ter žalost poskušati vživeti v drugega; to pomeni biti človek.
Vid Tilia svoj mir najde na potovanjih
Razumevanje čustev in počutja otrok je osnovni temelj dobrega odnosa. Enako velja v obratni smeri. Če učitelj pokaže čustva, daje tudi zgled. Ob koncu šolskega leta smo tako skupaj utrujeni in naveličani, zato vsi skupaj potrebujemo nekaj počitka. Le tako lahko septembra ponovno nadaljujemo našo skupno pot."
Maruša Babnik, učiteljica in pomočnica ravnateljice
"Največje spoznanje je, da otroke premalo poslušamo. V hodnikih, ko se srečujem z otroki s posebnimi potrebami, je vsaka minuta, ki jim jo posvetim, posebno dragocena. Vrednost vsega je sodelovalen odnos. Tako mnogokrat rešimo veliko in še več že s tem, da so otroci slišani in seveda pohvaljeni. Občutek imam, da odrasli ne pohvalimo otrok dovolj. V popolnem svetu ni prostora za nepopolnost, kar je velika napaka. Pa ne mislim hvaljenja kar vsevprek. Daleč od tega, da bi vse naredili prav, vsega pa tudi ne narobe.
Počitnice so čas, ko lahko zadihate s polnimi pljuči. Je čas brezskrbnosti, potepanj, raziskovanj in pridobivanja življenjskih izkušenj. Skozi šolsko leto učenci s posebnimi potrebami vložijo izjemen trud, mnogo energije za sprotno šolsko delo in krepitev svojih talentov. Tudi letos zagotovo ni bilo lahko, a zavedajte se, da je znanje najmočnejše orodje, s katerim lahko spreminjate svet.
Biti učitelj je neizmeren dar, ki je dan posebnim ljudem. Soočanje s neizogibnimi pričakovanji drugih, prenašanje znanja na mlade rodove, pogum, ki ga premorete ob številnih izzivih, predstavljajo pomembno poslanstvo, ki ga je treba jemati z največjim spoštovanjem."
Peter Polc, ravnatelj Gimnazije Želimlje
"V šolstvu je v zadnjem času marsikaj postalo precej negotovo, stresno. Iztekajoče se šolsko leto je znova potrdilo, da tudi če se na nas zgrne kup težav, se zadeve lahko zelo lepo rešijo, če zavihaš rokave in skušaš narediti tisto, kar lahko – potem pa pogledaš proti nebu in se v teh
zagatah priporočiš še Njemu.
To lahko ponazorim z ilustracijo z našega letošnjega potovanja po Franciji, kjer se je nekega večera nakopičilo veliko zelo neobičajnih težav. Z eno izmed dijakinj smo morali na urgenco, druga se nam je izgubila v labirintu pariške podzemske železnice ... in to brez mobilnega
telefona. Tretjo smo šli iskat na letališče, ker se nam je na potovanju pridružila nekoliko pozneje. Spremljevalci smo bili zelo zaposleni z reševanjem težav, dijaki konstruktivni in vse se je reševalo skoraj samo od sebe. V nekaj urah se je vse uredilo in že smo sedeli skupaj v hotelu in se smejali prigodam tistega večera. Težave so na svetu zato, da jih rešujemo."
Marina Vidmar, šolska svetovalna delavka
"Vsako šolsko leto je tako za otroke kot pedagoške delavce pisan vrtiljak doživetij, trenutkov velike storilnosti in ustvarjalnosti, naporov in preizkušenj, pa tudi igrivosti in pristne povezanosti.
Ob koncu šolskega leta nas vedno obideta tisti zmagoslavni občutek in olajšanje, da smo uspešno pretekli še en 'maraton'. Na otroških obrazih sijejo nasmehi ponosa in veselega pričakovanja.
Čeprav se časi spreminjajo in prihajajo vedno nove generacije otrok, se nam v šoli vedno znova potrjujejo tri stara, a vendar dragocena spoznanja:
1. Šola je samo en del otrokovega življenja, za njegovo osebno rast in zadovoljstvo pa je ključno in nenadomestljivo ljubeče družinsko okolje.
2. Pomembno je, da otrok ponotranji povezavo med trudom in napredkom oz. uspehom. Uspeh ne pride sam od sebe, vanj je treba vložiti svoj čas in trud. Delovne navade, ki jih otrok razvije v času šolanja, so dragocena popotnica za celo življenje.
3. Prav tako, kot je za graditev zdrave samopodobe in osebnostne čvrstosti pomembna izkušnja uspeha, je pomembna tudi izkušnja neuspeha. Vsak potrebuje potrditev za dobro opravljeno delo. Ob izkušnji neuspeha pa se učimo sprejemati svojo nepopolnost, vstati po padcu, ponovno poskusiti, vztrajati, tudi ko ni lahko, prositi za pomoč in jo sprejeti ...
Vsem otrokom želim, da bi se med počitnicami naužili svobode in brezskrbnosti. Naj bodo
nepogrešljive sestavine počitnic igra, druženje, gibanje, ustvarjalnost in radovednost ter
seveda varen korak na vseh poteh.