Od poljske Naše Gospe iz Čenstohove do katalonske Marije iz Montserrata: v Evropi je doma nekaj najbolj znanih "Črnih Marij", kipov ali podob, ki prikazujejo temnopolto Marijo. Zgodovinarji niso povsem prepričani, kako so te upodobitve Device Marije nastale, gotovo pa je, da ima vsako svetišče Črne Marije poseben pomen za ljudi, ki živijo v njeni neposredni okolici.
Ne preseneča, da Črno Marijo med svoje številne katoliške znamenitosti šteje tudi Italija. V mestu Viggiano, ki leži v gorah južnoitalijanske pokrajine Bazilikata, stoji najpomembnejše svetišče Črne Marije v južni Italiji. Krajevna legenda pravi, da se je Devica Marija v 14. stoletju prikazala skupini pastirjev, ki so pasli ovce na Sveti gori (Sacro Monte) v Viggianu.
Ko je vest o čudežnem prikazovanju prišla med ljudi, so domačini obvestili krajevnega škofa, ta pa papeža, ki je ukazal temeljit pregled kraja prikazovanja. Pastirji so na kraj odvedli skupino vaščanov, tam pa so našli leseno ikono s podobo Črne Marije.
Ta ikona, v celoti izdelana iz lesa in prevlečena z zlatimi listi, je po ocenah umetnostnih zgodovinarjev nastala leta 500. Njena sestava je podobna Nikopeji, bizantinski ikoni, na kateri je prikazana Preblažena Devica, ki sedi na prestolu in v naročju drži Jezuščka. Tako Devica Marija kot Dete Jezus sta upodobljena z globusom v rokah, kar je edinstvena podrobnost, po kateri se ta ikona razlikuje od podobnih upodobitev v bizantinskem svetu.
Po krajevnem izročilu so leseno ikono po izkopu iz zemlje prinesli v vas, vendar je kmalu izginila, čez nekaj dni pa se je znova pojavila na istem mestu na vrhu svete gore Viggiano. Odtlej se domačini tega čudežnega dogodka spominjajo z dvojno procesijo, ki jo vsako leto priredijo prvo nedeljo v maju in prvo nedeljo v septembru.
Prvo nedeljo v maju verniki 1.500 let staro ikono iz materne cerkve v Viggianu, kjer jo hranijo pozimi, prenesejo na vrh Svete gore. Ikono okoli enajst kilometrov na ramenih nosi skupina vernikov, medtem ko ji na tisoče drugih častilcev sledi ter sveto procesijo spremlja s pesmimi, molitvami, svečami in cvetjem.
Ikono nato postavijo v kapelico na vrhu Svete gore, kjer jo hranijo vse poletje. Prvo nedeljo v septembru se ikona v doživeti procesiji vrne v Viggiano.
Domačini so zelo povezani s Črno Marijo, ki jo je papež Janez Pavel II. leta 1991 uradno razglasil za "zavetnico Bazilikate". Molijo za njeno varstvo, kipe Črne Marije pa je moč najti po vsem Viggianu in bližnjih zaselkih.
Procesije Črne Marije pa privabljajo tudi vernike z drugih koncev Italije. Kljub nedavni izgradnji asfaltirane ceste, ki povezuje Viggiano z vrhom Svete gore, se večina romarjev odloči za tradicionalno gorsko pot, ki so jo prehodili možje, ko so pred več kot 500 leti našli podobo Črne Marije. Dvakrat letno enajstkilometrska pot s pogledom na zeleno dolino Val d'Agri postane prizorišče enega najbolj doživetih katoliških praznovanj v južni Italiji.
Katoličani, ki kapelico na Sveti gori obiščejo čez leto, se prav tako lahko povzpnejo po strmi poti in se naužijejo vzdušja, zaradi katerega je to Marijino svetišče za domačine nekaj tako posebnega. Viggiano je od Rima oddaljen okoli 390 kilometrov.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
